Tožeča stranka je novoustanovljeno društvo, tožena stranka pa je zaradi nove zakonodaje zgolj uskladila svoje temeljne akte in se preimenovala, sicer je njena identiteta s prvotnim društvom ohranjena, zato tožeča stranka nima nobene pravne podlage za zahtevek, da je premoženje, s katerim upravlja tožena stranka, skupno premoženje obeh društev.
zavod - pristojni organ - razrešitev direktorja - ustanovitelj
Ustanoviteljice (8 osnovnih in ena glasbena šola) so ustanovile zavod za izvajanje spremljevalnih dejavnosti (dostava hrane, čiščenje stavb, računovodske in knjigovodske storitve). Ta dejavnost tožene stranke ne pomeni opravljanja šolske dejavnosti, niti javne službe v smislu 22. člena Zakona o zavodih, niti vzgojne dejavnosti, za katero bi bilo potrebno soglasje države, občine ali mesta. Skladno s pogodbo o ustanovitvi tega zavoda, sta organa zavoda direktor in 11-članski svet zavoda, v katerem sodelujeta dva člana, izvoljena izmed delavcev zavoda. Glede na 9. točko pogodbe o ustanovitvi zavoda ni bilo potrebe izvesti nadomestnih volitev zaradi prenehanja članstva eni od zaposlenih, saj ni prišlo do zmanjšanja števila članov za eno tretjino. Zato je o razrešitvi direktorja svet tožene stranke zakonito odločal kot pristojni organ.
ZST člen 13, 13. ZPP člen 168, 168/3, 168/5, 169, 169/2, 168, 168/3, 168/5, 169, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse
(Le) navedbe v tožbi ne izkazujejo premoženjskega stanja tožnice ali njenih družinskih članov, zato jih sodišče pri presoji njenega predloga za oprostitev plačila sodnih taks ne more upoštevati.
Skupščina tožene stranke je kolegijski organ. Oblikovanje volje in izjava volje kolegijskega organa po naravi stvari terja določena pravila o postopku, po katerih se volja takšnega organa oblikuje in izjavi. Ta pravila in postopek, po katerem je bila konkretna izjava volje oblikovana, sta zato sestavni del oblikovanja določene volje in določene izjave volje kolegijskega organa. Tako velja določen predlog za sprejet, če so tako ugotovili organi skupščine. Ni razloga, da bi drugačen pomen pripisali izjavi organa skupščine, da predlog ni bil izglasovan, če je bilo tako na skupščini ugotovljeno.
Tudi odklonitev določenega predloga sklepa je zato treba šteti za sklep skupščine. Teorija tovrstne sklepe poimenuje negativni sklep. Ob takšnem izhodišču pa je jasen pravni položaj tistih družbenikov d.o.o., ki na primer menijo, da je oblikovanje in izjava volje skupščine posledica nepravilnosti postopka pri sprejemanju odločitve. Tudi takšen negativni sklep skupščine je tako lahko predmet izpodbijanja na način, ki ga ureja ZGD.
Tožeča stranka ni izpodbijala spornega negativnega sklepa skupščine. Zato je treba šteti, da sporni negativni sklep skupščine še velja (arg. a contrario 367. čl. v zvezi s 456. čl. ZGD). Takšen sklep po presoji pritožbenega sodišča izključuje možnost nadomeščanja oblikovanja in izjave volje skupščine tožene stranke s sodbo sodišča. Drugačno stališče bi imelo za posledico, da bi o istem predlogu veljavno obstajali dve nasprotujoči si izjavi volje. Prvo je podala skupščina tožene stranke po svojih organih neposredno, druga bi bila vsebovana v pravnomočni sodbi, ki bi veljala za izjavo organov skupščine tožene stranke.
skupno premoženje - posebno premoženje - kreditna pogodba
Življenjska skupnost predpostavlja interes pridobivanja in delovanja v skupno dobro obeh zakoncev in obsega tudi ekonomsko oziroma gospodarsko skupnost. Pri tem je konstitutivni element za nastanek skupnega premoženja delo zakoncev, ki ga predstavlja katerakoli pojavna oblika, preko katere se ustvarja neka vrednost.
splošni pogoji pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev
Določba 44. čl. Pogojev, po kateri lahko tožeča stranka kljub odklopu terja stroške dobave toplotne energije v višini 100% mesečne akontacije, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pretirano stroga in v nasprotju z načelom enake vrednosti dajatev, saj si je na podlagi te določbe tožeča stranka izgovorila plačilo tudi tistih stroškov, za katere je že vnaprej jasno, da ji zaradi odklopa ne bodo nastali in tudi določba 143.čl. ZOR sankcionira hude kršitve načela enake vrednosti dajatev, ko omogoča vzpostavo ekvivalence v primeru težkih kršitev.
ZKZ člen 19, 19/3, 25, 25/1, 25/3, 25/4, 19, 19/3, 25, 25/1, 25/3, 25/4. ZIZ člen 192, 192.
izvršba na nepremičnine - kmetijsko zemljišče - izročitev
Pred izdajo sklepa o izročitvi na javni dražbi pridobljenega kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, mora izvršilno sodišče pridobiti potrdilo upravne enote, ali je morebitni prenos lastnine na najboljšega ponudnika v skladu z ZKZ.
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 3, 1, 3.
izvršitelj
Če javna dražba ni uspešna, je izvršitelj upravičen do 25% polnega plačila za opravljeno storitev.
denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - psihične bolečine zaradi skaženosti in zmanjšanja življenjske aktivnosti - premoženjska škoda
Odmera odškodnine za premoženjsko (pomoč druge osebe) in nepremoženjsko škodo 75 letni oškodovanki za naslednje poškodbe: udarnina glave, poka prsnice, zlom desne ključnice, zlom desne lopatice, raztrganina desne rotatorne manšete, zlom petega rebra levo z izlivom krvi v levo stran prsnega koša, kompresijsko impresijski zlom prvega ledvenega vretenca z zlomom desnega spodnjega sklepnega odrastka, udarnina desne dlani, udarnina trebušne stene, udarnina obeh kolen.
pogodba o trgovskem zastopanju - pogodba o posredovanju - sprejem izpolnitve
Ne pri pogodbi o trgovskem zastopanju ne pri posredniški pogodbi ni mogoče domnevati, da ima zastopnik oziroma posrednik pooblastilo za sprejem izpolnitve za svojega naročnika. Upravičenost za sprejem izpolnitve se namreč po zakonu ne domneva in bi zato tožena stranka, ki je zatrjevala takšen način izpolnitve obveznosti, morala izkazati obstoj takšnega pooblastila za sprejem izpolnitve.
ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
osebna odgovornost družbenika za obveznosti družbe - izbris iz sodnega registra
Zgolj z vložitvijo tožbe zoper prvotoženca kot fizično osebo si tožeča stranka ni zagotovila, da bo v primeru izbrisa družbe iz registra njen zahtevek zoper prvotoženca kot družbenika izbrisanega podjetja pravočasen in utemeljen iz (šele s prepozno sprembembo tožbe uveljavljanega) naslova osebne odgovornosti družbenika za obveznosti družbe.
Ker je denarna renta oblika reparacije škode, je oškodovanec do nje upravičen le, če trpi škodo. Ker tožena stranka prejema iz naslova pokojnine ter varstvenega dodatka višje prejemke, kot bi znašal njen osebni dohodek, ne trpi nobene škode in zato tudi ni upravičena do denarne rente.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršba na plačo - prejemki, izvzeti iz izvršbe - omejitve izvršbe
Prejemki iz naslova potnih stroškov in dnevnic so denarna terjatev dolžnika v smislu 128. člena ZIZ. Ker niso izvzeti iz izvršbe po 101. členu niti ni zakonodajalec zanje predpisal omejitve v 102. členu ZIZ, so zato lahko predmet izvršbe proti dolžniku.
Upravičenja, ki jih ima lastnik neke nepremičnine, segajo tudi v zračni prostor ob in nad nepremičnino, kolikor je potreben za njeno normalno uporabo in se zato tudi dejanska oblast nad stvarjo lahko razteza v zračni prostor ob steni oziroma balkonu neke nepremičnine. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča sega reklamna tabla 10 - 15 cm od balkona, kar je gotovo prostor, ki je še potreben za normalno uporabo nekega stanovanja.
predlog za izdajo začasne odredbe - tožba - meje preizkusa predloga
V situaciji, ko je tožeča stranka istočasno s predlogom za izdajo začasne odredbe vložila tudi tožbo, namreč njenih utemeljitev predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče obravnavati ločeno od tožbenih trditev, v katerih je tožeča stranka konkretizirala ravnanja tožencev v smislu obstoja subjektivne nevarnosti po 2. odst. 270. čl. ZIZ. Teh ravnanj pa sodišče ni presojalo, ker je zmotno presojalo zgolj navedbe tožeče stranke v predlogu za izdajo začasne odredbe. Dejansko stanje je zato ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZGD člen 31, 31/2, 564, 31, 31/2, 564. ZPP člen 76, 76/1, 81, 76, 76/1, 81.
sposobnost biti stranka
ZGD v 10. poglavju pod naslovom Tuja podjetja med drugim določa, da lahko tuje podjetje opravlja pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji prek podružnic. Te so sicer obvezno vpisane v sodni register, vendar nimajo statusa pravne osebe. Položaj podružnice tujega podjetja je enak položaju podružnice domačega podjetja (31. čl. ZGD), nastopa pa v pravnem prometu v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime. Podružnica sme opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba (2. odst. 31. čl. ZGD), vendar pa ni sposobna biti stranka, ker ni pravna oseba (1. odst. 76. čl. ZPP).
Če je tožena podružnica tujega podjetja, gre za odpravljivo napako (81. čl. ZPP).
Prenos poslovnega deleža pri katerem odsvojitelj ni o prenosu obvestil družbenikov, ni kvalificiran kot prepoved odsvojitve deleža. Družbeniki, ki jih odsvojitelj ni obvestil o prenosu poslovnega deleža, pa bi jih moral, lahko s tožbo zahtevajo, da se prenos razveljavi in da se delež pod enakimi pogoji proda njim. Za uspešno uveljavljanje prednostne pravice družbenika do deleža ne zadošča le zahtevek za razveljavitev pogodbe o prodaji deleža.
ZST člen 8, 8/1, 8, 8/1. ZPP člen 180, 180/4, 333, 366, 497, 180, 180/4, 333, 366, 497.
pritožba proti sodbi - dovoljenost pritožbe - sodna taksa - potrdilo o plačilu sodne takse
ZPP, ki je matični zakon za vprašanja pravdnega postopka, v nekaterih primerih šteje plačilo sodne takse za procesno predpostavko za dovoljenost vloge (za tožbo - 4. odstavek 180. člena ZPP, za napoved pritožbe v gospodarskem sporu - 497. člen ZPP). To pomeni, da v drugih primerih, kjer tega ne določa - v primeru pritožbe, plačilo sodne takse ni procesna predpostavka.
stroški postopka - zahteva za povrnitev stroškov - dopolnilni sklep
Če sodišče izda sklep o zavrženju ugovora toženca izven glavne obravnave in se z njim postopek konča, predstavlja tak sklep okoliščino, ki povzroči konec postopka zunaj glavne obravnave. Stranka mora zato zahtevati povrnitev stroškov postopka v 15 dneh po prejemu sklepa (163/7. čl. ZPP). O stroških, ki jih je stranka priglasila hkrati z opravljenim pravdnim dejanjem, bi sodišče moralo odločiti v sklepu, s katerim je zaključilo postopek na prvi stopnji. Če tega ni storilo, ni odločilo o delu zahtevka oziroma o vseh zahtevkih. Stranka lahko v 15 dneh po prejemu sklepa predlaga izdajo dopolnilnega sklepa. Če tega v prekluzivnem roku ne stori, potem izgubi pravico do povračila stroškov postopka.