trajno presežni delavec - odpravnina - jubilejna nagrada
Vsi delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi prenehanja obratovalnice, so se zaposlili v podjetju A d.o.o., pri čemer niso imeli prekinitve delovnega razmerja, prav tako pa jim niso bili izdani posebni sklepi o prenehanju delovnega razmerja. Zato je podana delovnopravna kontinuiteta delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki in pri tožničinem prejšnjem delodajalcu, ki temelji na dejanskem prevzemu vseh delavcev obratovalnice k toženi stranki. Čeprav prevzem ni zadostil vsem formalnim pogojem, ki jih predpisuje 15. člen SKPGd, se šteje, kot da tožnica ni spremenila zaposlitve, kar pomeni, da ima pravico uveljavljati kontinuiteto delovne dobe med prejšnjim delodajalcem in toženo stranko in je kot trajno presežna delavka upravičena do odpravnine glede na skupno delovno dobo.
Tožena stranka je zakonito, to je skladno z 17. čl. ZDR sklenila delovno razmerje za določen čas, saj je delovno razmerje sklenila zaradi igranja starega naštudiranega umetniškega programa do konca sezone, kar je v skladu s 4. alineo 1. odst. 17. čl. ZDR.
ZTPDR člen 80, 83, 80, 83. ZPP člen 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14.
razlika v plačah - razporeditev
1. Tožnik je prvič postavil tožbeni zahtevek v l. 1993 in ga preciziral z vlogo v letu 1999. Po katerem tožbenem zahtevku je sodišče odločilo, iz sodbe sodišča prve stopnje (glede na zavrnilni del, ki se glasi "v presežku se tožbeni zahtevek zavrne") ni razvidno. Izrek sodbe mora obsegati odločbo, s katero je sodišče ugodilo oz. zavrnilo posamezne zahtevke, ki se nanašajo na glavno stvar in na stranske terjatve. Ker postane pravnomočen le izrek sodbe, mora biti iz njega razvidno, o čem je sodišče odločilo, sicer se sodbe ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP.
2. Tožnik zmotno meni, da bi sodišče prve stopnje moralo presojati zakonitost odločb o razporeditvi kot predhodno vprašanje. Tožnik niti v tem niti v drugem sporu ni zahteval presoje odločbe o razporeditvi. Presoje zakonitosti dokočne odločbe o razporeditvi zato ne more zahtevati kot presojo predhodnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP v sporu zaradi plačila plače in se s tem izogniti zakonskim določbam o postopku, določenem za presojo odločitev delodajalca v ZTPDR in ZDSS.
Če bi stavka potekala tako, kot je bila napovedana in bi stavkajoči zasedli delovna mesta, ne da bi delali, ne bi bila z ničemer ogrožena varnost ljudi ali premoženje, in bi proizvodnja po končani stavki lahko stekla. S preprečitvijo dovoza in izvoza materiala iz družb v B. in v P. je bila kršena določba 2. odst. 5. čl. Zakona o stavki, saj je bil na ta način onemogočen delovni proces v tistem delu, ki v stavki ni bil obsežen, saj se je stavke v P. udeležilo le 27 delavcev od 146 zaposlenih, v B. pa 140 od 199 zaposlenih. To pomeni, da je bila stavka v času, ko je bil uvoz in izvoz preprečevan, delno nezakonita zaradi preprečitve uvoza in izvoza materiala v obe podjetji.
Zakon pozna le prenehanje stavke, z obojestranskim sporazumom ali z enostranskim sklepom tistega, ki je sklepal o začetku stavke. Pojma zamrznitve ali prekinitve stavke zakon o stavki ne pozna, a je ta možna in ni nujno, da do nje pride izključno le v soglasju obeh strani. Prekinitev je bila dana zato, da bi se pogajanja nadaljevala, kar je v skladu z določili oz. pravili stavke, pa čeprav o tej zamrznitvi ni sklepal organ, ki je sprejel sklep o začetku stavke. Zato je bila zamrznitev oz. prekinitev stavke zakonita v času od 13.2.2001 do 19.2.2001.
Ker je prvi nasprotni udeleženec sindikat J. d.o.o. P. organiziral stavkovne straže, ki so preprečile uvoz in izvoz materiala, potrebnega za proizvodnjo, je s tem povzročil škodo predlagateljem, zato je bila stavka v času obstoja stavkovnih straž v tem delu nezakonita v skladu s 5. čl. Zakona o stavki.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije člen 79. ZTPDR člen 83, 83/1.
zdravstvena dejavnost - plača - dodatek k plači - pogoji dela - izvršitev dokončne odločbe delodajalca
Tožniki so zahtevali izvršitev dokončne odločbe tožene stranke, s katero jim je bil priznan dodatek (za delovne pogoje) v višini 0,90 količnika glede na osnovno plačo. Stališče tožene stranke, da bi sodišče moralo presojati zakonitost sklepov komisije za pritožbe, je napačno, saj delavci niso zahtevali presoje dokončnega sklepa, temveč njegovo izvršitev. Odločba pristojnega organa, sprejeta na drugi stopnji, je dokončna in izvršljiva ter zavezujoča tako za delavca kot za delodajalca.
Delavski svet tožene stranke je predčasno razrešil tožnika s položaja direktorja na podlagi drugega odstavka 27. člena Statuta. Po tej določbi je direktor lahko predčasno razrešen, če se ugotovi, da poverjeno delo presega njegove sposobnosti in da to neugodno vpliva na opravljanje poslovodne funkcije, poslovne rezultate in odnose v podjetju. Razrešitev iz tega razloga je v bistvu razrešitev zaradi nezaupanja v sposobnosti direktorja, da nadaljuje z vodenjem podjetja. Do tega pa lahko pride, ko direktor ne izpolni v celoti ali zadovoljivo zastavljenih nalog in pričakovanj organa upravljanja. V tem primeru ne gre za postopek za ugotavljanje sposobnosti direktorja glede opravljanja delovnih nalog v smislu 23. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93), kot je predviden za delavce brez posebnih pooblastil.
disciplinski postopek - disciplinska odgovornost - eventualni naklep - pritožbena novota - preoblikovanje družbe
1. Lastninsko preoblikovanje pravne osebe na veljavnost njenih aktov, ki določajo disciplinsko odgovornost, praviloma nima vpliva. Zato zgolj iz razloga lastninskega preoblikovanja pravilnik o disciplinski odgovornosti (sprejet pred izvedbo lastninskega preoblikovanja) ni neveljaven. Po določbi 88. člena ZDR je delavec disciplinsko odgovoren za kršitve delovnih obveznosti, ki jih določa zakon, kolektivna pogodba oz. splošni akt. Gre za načelo legalitete, ki pomeni, da delavec odgovarja za kršitve samo tistih delovnih obveznosti, ki so bile kot takšne v času storitve določene ali z zakonom, splošnim aktom ali s kolektivno pogodbo.
2. Pritožbene navedbe v zvezi z nezakonito sestavo pritožbene komisije so pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati glede na določbo 1. odst. 337. člena ZPP.
ZIZ člen 82, 82/1, 291, 82, 82/1, 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 68, 68/1, 68, 68/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 1/2, 1, 1/2.
stroški - osebna vročitev
Vročitev sklepa o izvršbi dolžniku pred opravo rubeža ni samostojna storitev, za katero bi bil izvršitelj upravičen do plačila, pač pa je (običajno) pripravljalno dejanje za rubež, katerega cena je zajeta v ceni rubeža.
Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičnini se lahko odvzame ali omeji v javno korist proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine pod pogoji, ki jih določa Zakon o stavbnih zemljiščih. Po zakonu gre na strani razlastitvenega upravičenca (države ali občine) za izbiro med dvema možnostima, od katerih ena nima nujno prednosti pred drugo, le po naravi stvari je edino možna odškodnina, če ni na razpolago enakovrednega zemljišča.
Pri določitvi denarne odškodnine je pomemben namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo dotlej, ko je bilo s planskim aktom spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče.
Načelo o vrstnem redu vpisa bi iz 46. čl. Zakona o zemljiški knjigi prišlo v poštev samo pod pogojem, če bi bili obe vlogi označeni kot zemljiškoknjižni. V tem primeru bi moralo sodišče dati prednost pritožnikovi vlogi, tako pri odločanju o vpisu kakor pri izvršitvi vpisa. V sporni zadevi pa predlog za izvršbo z dne 21.8.1997 ni bil označen kot zemljiškoknjižna vloga, kar napotuje na uporabo 3. odst. 75. čl. ZZK, ki določa, da vloga, ki ni izrecno označena kot zemljiškoknjižna, nima zagotovljenega vrstnega reda po 46. čl. ZZK.
SZ člen 117, 117. ZSR člen 11, 17, 19, 11, 17, 19.
stanovanjska pravica - pravica do odkupa stanovanja
Dogovor bivših zakoncev o prenosu stanovanjske pravice, ki je bila z odločbo nepravdnega sodišča dodeljena enemu izmed njiju, ni sporazum, ki sta ga zakonca na podlagi 1. odstavka 17. člena ZSR lahko ob razvezi sklenila o tem, kdo bo obdržal stanovanjsko pravico na skupnem stanovanju.
ZDR člen 106. ZTPDR člen 17, 17/2. Pravilnik o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev člen 4, 4.
razporeditev - sistemizacija delovnih mest
1. V obravnavanem primeru so bili izpolnjeni pogoji, ki jih za razporeditev določa 2. odst. 17. člena ZTPDR, to je, da so podane nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela, ker je bil tožnik prerazporejen na drugo delovno mesto izključno iz organizacijskih razlogov in zaradi sprejema novega akta o sistemizaciji. 2. Tožena stranka v skladu s 4. členom v spornem času veljavnega pravilnika o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev (Ur. l. SRS, št. 33/71) tožnika ob razporeditvi na drugo delovno mesto morala poslati na predhodni zdravstveni pregled. Dejstvo, da je to storila šele kasneje, ne pomeni bistvene kršitve postopka. 3. Tožena stranka je zmotno uporabila materialno pravo, ko je v sklepu o razporeditvi določila, da ta sklep velja s 1.1.1999. V skladu s prvim odstavkom 106. člena Zakona o delovnih razmerjih ugovor delavca zoper sklep o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve.
1. Tožnik je umaknil tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek za vrnitev na delo. Če je tožba umaknjena, se šteje, kakor da sploh ni bila vložena in se lahko znova vloži, ni pa mogoče zahtevka, glede katerega je bila tožbo umaknjena, ponovno uveljavljati v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka. 2. Tožnik ni pravočasno uveljavljal sodnega varstva oz. ni zahteval razveljavitve sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu, zato ni nobene pravne podlage za uveljavljanje denarnih zahtevkov za čas po prenehanju delovnega razmerja. 3.Kadar sodišče ugotovi, da je o stvari že pravnomočno razsojeno, mora tožbo zavreči. Če sodišče odloči o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Delavcu, kateremu delovno razmerje preneha zaradi trajnega presežka, pripada odpravnina po 36 f. čl. ZDR ne glede na to, če se po prenehanju delovnega razmerja zaposli pri drugem delodajalcu. Delavec ni upravičen do te odpravnine le v primeru, če mu je delodajalec v okviru programa razreševanja presežkov zagotovil ustrezno zaposlitev pri drugem delodajalcu ali pa mu je dokupil delovno dobo.
potrdila o premalo izplačanih plačah, izdana za lastninsko preoblikovanje - pripoznava dolga
Potrdili se nanašata na razliko do stoodstotne osnove plače po kolektivni pogodbi za leto 1992. Ker kolektivna pogodba za tožnika (direktorja) ni veljala, sodišče ni moglo šteti, da je na podlagi navedenih potrdil dokazano, da razlika med plačo, ki naj bi tožniku šla za delovno mesto direktorja in dejansko izplačano plačo, znaša toliko, kot je v potrdilih navedeno. Potrdil o razliki do stoodstotne plače ni mogoče šteti za pripoznavo dolga, ker s temi potrdili tožena stranka le potrjuje, kakšen znesek je tožniku priznala za sodelovanje v lastninskem preoblikovanju.
Delovna uspešnost se lahko ugotavlja tudi v različnih delovnih enotah in v različnih časovnih obdobjih, če so delovna mesta, na katerih delajo delavci, podobna ali vsaj primerljiva, ocenjevalni kriteriji pa enaki. Tako je delo posameznega delavca primerljivo, saj je odvisno od njegove prizadevnosti glede na uspešnost delovne enote, v kateri dela. Zato lahko trajno nepotrebno postane tudi delo delavca, ki ima zelo dobro oceno delovne uspešnosti, če je njegova ocena slabša v primerjavi z oceno delovne uspešnosti drugih primerjalnih delavcev.
Sklepa tožene stranke o opredelitvi tožnice za trajno presežno delavko, ki ji preneha delovno razmerje, sta nezakonita, ker sta bila izdana na podlagi programa o razreševanju presežnih delavcev, ki ga ni sprejel pristojni organ (oz. ga je sprejel organ upravljanja, katerega člani niso imeli veljavnega mandata). V letu 1990 je bil članom tedanjega delavskega sveta bolnišnice mandat nezakonito podaljšan (s sklepi delavskih svetov TOZD v sestavi DO). Ker delegati delavskega sveta, ki je v letu 1991 prevzel funkcijo sveta zavoda, niso bili izvoljeni neposredno na tajnih volitvah v skladu s tedaj veljavnim statutom oz. zakonskimi predpisi, niso imeli veljavnega mandata za odločanje v organu upravljanja.
V določilih 227. in 228. čl. ZPP je mišljena konkretna listina, na katero se stranka sklicuje, ne pa katera koli listina v zvezi z zadevo, ali celo nekakšna nedoločena in nedoločljiva "dokumentacija".
Načelo proste presoje dokazov nikakor ne pomeni preiskovalnega načela, po katerem sme sodišče samo izvajati dokaze po uradni dolžnosti. Tudi pri odločanju po 2. odst. 213. čl. ZPP je pravdno sodišče omejeno na dokazne predloge strank. Dokazov, ki jih ni predlagala nobena stranka, sodišče načeloma sploh ne sme izvajati.
Pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu (212. čl. ZPP) velja tudi za listinske dokaze, zato mora stranka, ki predlaga dokazovanje z listinami, konkretno navesti, katera predložena listina dokazuje katero pravno pomembno trditev (prim. 1. odst. 226. čl. ZPP).
Tožeča stranka je bila po pogodbah dolžna kupnino plačati z nakazilom na račun tožene stranke. Ker je tožeča kupnino nesporno plačala z verižno kompenzacijo, ni plačala na način, določen s pogodbo.
Izvedenca v tem postopku sploh nista bila postavljena s strani sodišča, zato njunih mnenj ni mogoče šteti za dokaz z izvedencem v smislu določb 243. do 256. čl. ZPP. Izvensodno pridobljeno izvedensko mnenje sodišče obravnava le kot navedbo stranke oziroma kot vsako drugo enostransko listino.
Kot osnova za izračun odpravnine presežnim delavcem se upošteva neto plača. Ker v obravnavanem primeru soglasje tožnice, da ji preneha delovno razmerje kot trajno presežni delavki, ne pomeni tudi soglasja k izplačilu nižje odpravnine v višini, ki jo je izračunala tožena stranka ter v obsegu sredstev, ki jih je za namen odpravnin namenilo pristojno ministrstvo, je tožnica upravičena do celotne odpravnine po 36.f. členu ZDR.