obresti - nadomestilo za primer brezposelnosti - občasna denarna terjatev
Denarno nadomestilo za čas brezposelnosti je občasna denarna terjatev. Z izjemo izplačila v enkratnem znesku, za kar pa v konkretni zadevi ne gre, se izplačuje v mesečnih zneskih, s katerimi se črpa sama pravica do nadomestila. Zato se mora obrestni del zahtevka tudi glede te dajatve presojati po določbah 279. čl. ZOR, ki posebej ureja obrestovanje občasnih denarnih dajatev, ne pa po splošnih določbah 277. člena ZOR. Po določbah 1. odst. 279. čl. zakona od zapadlih občasnih denarnih terjatev ne tečejo zamudne obresti, razen če zakon tako določa, kar pa za nadomestila med brezposelnostjo ni podano. Zaradi te, izrecno predpisane načelne prepovedi, ni utemeljen obrestni zahtevek za zakonite zamudne obresti že od vsakokratne zapadlosti mesečnih zneskov nadomestila v plačilo. Izjema od načelne prepovedi obrestovanja občasnih denarnih dajatev iz 1. odst. 279. čl. zakona pa je določena v 3. odst. istega člena, po katerem tečejo od občasnih zapadlih denarnih dajatev zakonite zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
ZPIZ/92 člen 4, 4/3, 71, 183, 198, 254, 254/1, 254/2. ZDSS člen 35, 35/3.
pokojninsko zavarovanje - pravica do družinske pokojnine - zavarovalno kritje - smrt zavarovanca v vojni v tuji državi - vojna v BiH
ZPIZ/92 glede pridobitve pravice do družinske pokojnine ne izključuje rizika smrti zaradi posledic vojne v drugi državi. Razlikuje le smrt zaradi posledic poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela in bolezni. Zato okoliščine smrti v tuji državi zaradi vojnih razmer pri odločanju o pravici do družinske pokojnine niso pravno relevantne.
Za zasedbo delovnega mesta "pomočnik vzgojitelja" se zahteva strokovna izobrazba V. stopnje in dodatni pogoj - poklicni tečaj za delo s predšolskimi otroki. Ta pogoj predstavlja dodatno pedagoško znanje in ne more predstavljati formalne strokovne izobrazbe v smislu določitve kriterija za opredelitev trajno presežnega delavca, kot je to določeno v kolektivni pogodbi dejavnosti oziroma splošnemu aktu delodajalca. Po 6. členu ZDR se za vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe šteje javno veljavna strokovna izobrazba, ki se izkazuje z javno listino, za znanje in zmožnosti, kot poseben pogoj za opravljanje dela, pa se šteje izpolnitev oziroma usposobitev po dodatnih programih ter sposobnosti, potrebne za opravljanje določenega dela.
Pokojnine, invalidnine, dodatki za pomoč in postrežbo ter varstveni dodatki kot pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se po določbi 181. čl. ZPIZ/92 odmerjajo v mesečnih zneskih in izplačujejo za nazaj. Torej so po svoji naravi občasne denarne terjatve, ki ne temelje na obveznostih iz civilnega prava. Skladno z 1. odst. 372. čl. ZOR terjatve občasnih dajatev zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve.
Skladno z 1. odst. 7. čl. ZPP mora stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo in je sodišče na ugotavljanje teh dejstev in izvajanje teh dokazov vezano. Skladno z 2. odst. 7. čl. ZPP lahko samo ugotavlja dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvaja tiste dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (3. odst. 3. čl. ZPP), vendar pa mora tudi v tem primeru dati strankam možnost, da se o njih izjavijo. Sodišče lahko torej (z izjemo iz 2. odst. 7. čl. ZPP) izvede le tiste dokaze, ki so jih stranke predlagale in skladno z 8. čl. ZPP na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči po svojem prepričanju, katera dejstva šteje za dokazana.
Ker ZPIZ/92 kot izjemo dopušča samo pridobitev in uveljavitev pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, ne pa tudi drugačnega - ugodnejšega - usklajevanja tako pridobljene in odmerjene pokojnine, tudi ZObr nima določb o usklajevanju pokojnin, pridobljenih in odmerjenih po določbah 2. odst. 108. čl. tega zakona. Zato se morajo tudi pokojnine, pridobljene in odmerjene po 2. odst. 108. čl. ZObr, usklajevati po določbah ZPIZ, enako kot pokojnine, pridobljene in odmerjene po splošnih predpisih.
2. alinea 1. odst. 455. čl. ZGD določa, da družba z omejeno odgovornostjo preneha, če tako sklenejo družbeniki z vsaj tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov, družbena pogodba pa lahko določi višjo večino. ZGD posebnih določb o vplivu rednega prenehanja družbe po 2. alinei 1. odst. 371. čl. oz. 2. alinei 1. odst. 455. čl. ZGD na delovno razmerje delavcev nima, tako da je potrebno analogno uporabiti določbe ZDR, ki opredeljujejo pravice delavcev, katerih delo pri delodajalcu postane trajno nepotrebno, in ki ne posegajo v ustavno pravico do svobode gospodarske pobude. Položaj delodajalca je različen v primeru likvidacije in v primeru, če gre za trajno presežne delavce. V primeru redne likvidacije delodajalec preneha, medtem ko v primeru zmanjšanja števila delavcev zaradi nujnih operativnih razlogov obstaja še naprej. Zato se lahko določbe ZDR o pravicah trajno presežnih delavcev v primerih prenehanja družbe po ZGD, uporablja le omejeno. Ker je namen prenehanja družbe po 2. alinei 1. odst. 371. čl. ZGD oz. 2. alinei 1. odst. 455. čl. ZGD prenehanje obstoja delodajalcaj, se določbe ZDR o zaščitenih kategorijah delavcev ne morejo uporabiti. Če bi bila zaščitenim kategorijam delavcev priznana pravica do nadaljevanja delovnega razmerja, do redne likvidacije delodajalca na podlagi ZGD sploh ne bi moglo priti.
1. Če kolektivna pogodba dejavnosti nalaga delodajalcem obračun in odvod sindikalne članarine, je spor med podpisnikom KP in delodajalcem, na katerega se KP nanaša, glede obračunavanja in odvajanja sindikalne članarine lahko opredeljen kot kolektivni delovni spor.
2. Bistveni element pogodbe o obračunavanju in odvodu sindikalne članarine so izjave posameznih članov sindikata, da delodajalca pooblaščajo za obračun in odvod sindikalne članarine v breme njihovih plač, saj brez takih individualnih pooblastil poseg v plače delavcev ne bi bil zakonit.
1. Skladno z SKPG je delavec upravičen do 100 % izhodiščne plače in ne le do 80 % izhodiščnih plače. Citirana kolektivna pogodba je določala le možnost, da se v posebej naštetih primerih lahko po posebnem postopku izhodiščni osebni dohodki znižajo (33. člen SKPG/90), kar pa ne pomeni, da je delodajalec dolžan delavcem zagotavljati le znižane osebne dohodke.
2. Tudi če bi tožena stranka v pritožbi predložila dokaze, da je imela zakonito znižane osebne dohodke, pa te pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne bi smelo upoštevati glede na določbe 1. odst. 337. člena ZPP, ker gre za nova dejstva in nove dokaze in ne le za uporabo materialnega prava.
inovacija - tehnična izboljšava - priznanje tehnične izboljšave - plačilo nagrade za tehnično izboljšavo - zastaranje
Zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožnik lahko uveljavljal priznanje tehnične izboljšave in plačilo nagrade le v roku 5 let od uvedbe tehnične izboljšave v uporabo, ne drži. V spornem obdobju veljavni Zakon o varstvu izumov - tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (Ur. l. SFRJ št. 34/81, 3/90 in 20/90) je na petletno obdobje vezal le osnovo za izplačevanje nagrade, ne pa tudi samo priznanje tehnične izboljšave in zahtevo za izplačilo nagrade, ki je lahko dejansko vezana le na zastaralne roke, računajoč od nastanka prihranka.
Tožena stranka je nezakonito določila veljavnost sklepa o razporeditvi z 19.5.1998, kar je v nasprotju s 1. odst. 106. člena ZDR, ki določa, da ugovor delavca zoper sklep o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijana sklepa o razporeditvi spremenilo tako, da je določilo, da sklepa veljata z dnem dokončnosti. Do dneva dokončnosti sklepa o razporeditvi je tožnica upravičena tudi do povračila prikrajšanja pri plači, ki izvira iz nezakonitega stanja.
pogodba o zaposlitvi - transformacija delovnega razmerja - sodno varstvo
Delovna zakonodaja načeloma ne omejuje pravice stranke, da bi zahtevala presojo zakonitosti pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa ni mogoče zahtevati splošne presoje zakonitosti pogodbe o zaposlitvi, temveč le presojo v zvezi s posledicami, ki jih lahko ima nezakonita določba pogodbe o zaposlitvi, ki jo je delavec že podpisal. V konkretnem primeru se to lahko nanaša na zahtevek, da delavec ni sklenil delovnega razmerja za določen čas, temveč za nedoločen čas. Tudi v tem primeru ni predvideno direktno sodno varstvo, temveč mora delavec najprej pri delodajalcu zahtevati ugotovitev konkretne nezakonitosti določbe pogodbe o delovnem razmerju za določen čas, s posledico, da mu delovno razmerje pri delodajalcu ne bo prenehalo po datumu, ki je določen s pogodbo, temveč mu bo trajalo za nedoločen čas. Šele po tem se lahko obrne s tožbo na sodišče, sicer bo to tožbo zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk zavrglo.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prva faza postopka nasprotne izvršbe pravzaprav samostojni postopek z značilnostmi pravdnega postopka in je predhodni postopek sami nesprotni izvršbi v ožjem smislu. Glede na navedeno je treba 67. člen ZIZ tolmačiti širše, kar pomeni, da ima obdolžni možnost, v postopku nasprotne izvršbe poleg glavnice zahtevati tudi zamudne obresti in stroške.
Nemogoča lahko postane predvsem izpolnitev, katere predmet je indvidualno določena in nezamenljiva stvar (species et res non fungibiles), ne pa tudi izpolnitev, katere predmet je stvar, ki je določena po vrsti (genus); (izjeme so možne le pri indvidualizaciji generičnih stvari). Zato do nemožnosti izpolnitve nikoli ne more priti pri pogodbeni stranki, katere obveznost je denarna, ampak samo pri stranki, katere obveznost je t.i. tipična izpolnitev (dajatev ali storitev).
Med pogodbe, katerih predmet je tipično izpolnitveno ravnanje, sodi tudi posojilna pogodba, pri čemer je k tipični izpolnitvi zavezan posojilodajalec; posojilojemalec pridobi namreč na prejetih stvareh (denarju) pravico razpolaganja oziroma lastninsko pravico (2. odst. 557. člena ZOR).
Upniška solidarnost se ne domneva, zato mora eden od dveh upnikov iz izvršilnega naslova, ki izterjuje celotno terjatev, dokazati, da mu pripada celotna terjatev, sicer se domneva, da je upravičen terjati le polovico.
pravica do nadomestila plače - prenehanje delovnega razmerja - reintegracija
Napačen je zaključek, da gredo tožnici pravice iz delovnega razmerja še šest mesecev od dneva pravnomočnosti sodbe, ko je potekel rok za izvršbo glede vrnitve na delo. Ker tožnica po izteku 15 dnevnega roka ni s predlogom za izvršbo zahtevala izpolnitev obveznosti glede vrnitve na delo, ji gredo pravice iz delovnega razmerja le do poteka paricijskega roka, ob upoštevanju datuma pravnomočnosti sodbe.
ZSlaR člen 16, 16/2, 16, 16/2. ZOR člen 23, 185, 185/4, 189, 189/2, 23, 185, 185/4, 189, 189/2. ZPP člen 216, 216.
škoda - varstvo - odmera odškodnine - pavšalna odškodnina - pravična odškodnina - premoženjska škoda - restitucija - denarna odškodnina
Ker je povzročitev onesnaženja vodotoka s strani tožene stranke dokazana, je brezpredmetno, kateri tehnični proces, dogodek ali opustitev je neposredno povzročil izliv bele tekočine v potok. Za odločitev v tem postopku ni važno, ali je prišlo do izlitja kljub čistilni napravi ali morda po kakšni drugi poti mimo čistilne naprave, saj bi tožena stranka morala poskrbeti, da do izliva sploh ne bi prišlo.
Odškodnina za premoženjsko škodo se odmerja po cenah na dan izdaje odločbe samo, če zakon ne odreja kaj drugega. Za odmero odškodnine za škodo zaradi pogina rib se ne uporabljajo splošna pravila ZOR, temveč se glede na specialni predpis (ZSlaR) odškodnina odmeri v pavšalnem znesku skladno z Odškodninskim cenikom za povračilo škode na ribah.
Oškodovanec lahko načeloma vedno zahteva denarno odškodnino (4. odst. 185. čl. ZOR). Pravična oz. primerna odškodnina se odmeri samo takrat, ko višine škode ni mogoče ali ni smotrno natančno ugotoviti (primerjaj 216. čl. ZPP), medtem ko je v obravnavanem primeru možno in potrebno odškodnino določiti na podlagi pravnega predpisa, na zakonu temelječega cenika.
ZPP člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7.
absolutna kršitev postopka
Prvostopenjsko sodišče je bistveno kršilo določbo 7. točke 2. odst. 354. člena ZPP, ker je obravnavo dne 5.11.1996 opravilo v nenavzočnosti drugotožene stranke, čeprav v spisu ni dokaza, da je drugotožena stranka prejela vabilo za navedeni narok. Ne samo, da sodišče ne bi smelo opraviti obravnave v nenavzočnosti nevabljene stranke, prav tako ne bi smelo sprejeti sklepa, da bo odločilo na seji senata, ki jo je opravilo nato skoraj eno leto in pol po zaključku glavne obravnave.
V individualni pogodbi o zaposlitvi je bilo določeno, da tožniku pripada stimulativni del plače, v kolikor presega dogovorjeni plan fakturirane realizacije predstavništva, a lestvica stimulacije v aneksu ni bila podrobneje razdelana. Pri planu realizacije predstavništva gre v bistvu za delovni načrt tega predstavništva, zato bi moral biti plan fakturirane realizacije sprejet oziroma potrjen s strani organa upravljanja tožene stranke. Ker ta plan za leto 1995 ni bil sprejet na njenem upravnem odboru, tožnik ni upravičen do stimulativnega dela plače samo na podlagi njegovih izračunov o preseganju dogovorjenega plana fakturirane realizacije predstavništva.
1. Po določbi 1. točke 52. člena SKPGd se delavcem zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Znesek povračila stroškov za prehrano je določen za delovni dan, zato tožnica ne more zahtevati povračila dodatnih stroškov za prehrano, ki naj bi ji nastali zaradi opravljanja dela preko polnega časa.
2. Tožnica je pri tožencu delala do 18.12.1998, ko ji je toženec dejal, da naj na delo ne pride več, od 18.12. do 31.12.1998 pa je bila v bolniškem staležu. Kasneje se ravno zaradi izjave toženca, da naj na delo ne hodi več, na delo ni vrnila. Tožnica je bila, čeprav ni prejela pisnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, vezana na 15-dnevni rok iz 2. odstavka 80. člena ZTPDR za predhodno uveljavljanje pravic pri delodajalcu, ki teče od dneva, ko je zvedela za kršitev pravic.