• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 50
  • >
  • >>
  • 201.
    VSL sklep I Cp 1578/2002
    6.11.2002
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL48088
    ZD člen 132, 142, 132, 142. ZPP člen 158, 158.
    postopek - umik tožbe - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
    Odgovornost dedičev, ki so po zakonu vstopili v pravdo kot nasledniki tožeče stranke, so dolžni povrniti nasprotni stranki pravdne stroške le do višine podedovane zapuščine, če so tožbo takoj umaknili.

     
  • 202.
    VSL sklep II Cp 825/2002
    6.11.2002
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSL0044088
    ZOR člen 143, 143.
    zavarovalna pogodba - splošni pogoji pogodbe - ničnost
    Po določbi 8. tč. 1. odst. 9. čl. Splošnih pogojev so izključene vse obveznosti zavarovatelja za nezgode, ki nastanejo tudi zaradi delovanja alkohola, pri čemer pa velja, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola, če je imel zavarovanec kot voznik motornega vozila po nezgodi v krvi več kot 0,50 promila alkohola oziroma več kot 1,00 promil ob ostalih nezgodah. Tedaj povsem jasno velja, da obstoj alkoholiziranosti, ki presega 1,00 promil alkohola v krvi pri zavarovancu, pomeni avtomatično in nujno izgubo zavarovalnih pravic tudi če je bil udeležen in poškodovan - kot v spornem primeru - le kot sopotnik v vozilu.

    Takšna določba pa nasprotuje namenu sklenjene pogodbe - v konkretnem primeru gre za zavarovalno razmerje, ki temelji na vzajemnih oz. obojestranskih obveznostih ene in druge pogodbene stranke (plačilo zavarovalne premije za zavarovanca in izplačilo zavarovalnine za zavarovatelja za škodo zaradi smrti ali okvare zdravja zavarovanca), njen namen pa je vsekakor kritje vseh tistih zavarovalnih primerov, ki po eni strani ne predstavljajo dogodkov višje sile, ali pri katerih zavarovanec ni sam povzročil nevarnostnih okoliščin (primerjaj tudi določbo 1. odstavka 5. člena pogojev, po katerem velja za nezgodo, ki omogoča nastanek zavarovalnega primera, vsak nenaden od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt oziroma druge tam navedene škodne posledice; primerjaj nadalje tudi ostale določbe obravnavanega 9. člena pogojev). Po oceni pritožbenega sodišča pa je sporna določba tudi v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji - že določbe 949. do 953. člena ZOR, ki so tudi v tem delu sicer res le dispozitivne narave ker sicer dopuščajo pogodbeni dogovor o še drugih izključevalnih razlogih, med takšne razloge ne uvrščajo takšnega, kakršen je sporni. Tudi po trditvah pooblaščenca tožene stranke je tožena stranka edina zavarovalnica v Sloveniji, ki določa za upravičenca tako neugoden razlog, ki pomeni izgubo zavarovalnih pravic (primerjaj trditve pooblaščenca tožene stranke na naroku dne 5.3.2002, na katere opozarja tudi pritožnik). Te okoliščine pa lahko nakazujejo tudi na to, da se je v praksi že oblikoval nek pričakovan okvir razlogov, ki še predstavljajo sprejemljiv katalog primerov za izgubo zavarovalnih pravic pri tovrstnih zavarovanjih, da gre tedaj v zavarovalništvu za že večinsko sprejeto prakso, ki predstavlja dober poslovni običaj, obravnavana sporna določba pa torej pomeni neobičajno restriktivno klavzulo. Ob povedanem se nakazuje zaključek, da je sporna določba nična na podlagi 1. odstavka 143. člena ZOR, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati, kot tudi utemeljeno opozarja pritožnica.

    Navedena določba toženkinih zavarovalnih pogojev vzpostavlja ne le absolutne pravne domneve, torej domneve, ki predpostavlja za resnično nekaj, kar je verjetno resnično, katere resničnosti pa ni mogoče presojati (oz. je ni mogoče izpodbijati), temveč še več - določa neizpodbojno fikcijo, ki postavlja za resnično nekaj za kar se ve, da ni resnično (zavarovančevo sedenje na zadnjem avtomobilskem sedežu, pa čeprav v alkoholiziranem stanju, prav gotovo nezgode po naravi stvari ni moglo povzročiti). V spornem primeru torej formulacija sporne določbe izraža pravno fikcijo, saj gre za takšno vrsto pravne formulacije, določene v škodo upravičenca, ki niti ne vzpostavlja v pravdnem postopku možnost razprave o tem ali je mogoča trditvena in dokazna aktivnost upravičenca v smeri izkazati diametralno nasprotno dejansko stanje, kot ga navedena formulacija virtualno določa, temveč takšno presojo že v naprej povsem izključuje. Določena je torej ne le v materialnopravnem pogledu temveč tudi v procesnopravnem smislu za upravičenca do zavarovalnine najstrožja ovira, ki mu tudi v sodnem postopku absolutno preprečuje uveljavljati zavarovalne pravice v primerih, kakršen je tudi sporni. Sporna določba, ki ob povedanem tudi ne določa nobene smiselne oziroma razumne navezne okoliščine, ki bi lahko sploh utemeljevala izključitev zavarovalnih pravic, pa je ne le prestroga, temveč tudi nepravična za upravičenca do zavarovalnine. Odtegne mu namreč plačilo zavarovalnine, pa čeprav zavarovanec sam ni prav z ničemer prispeval oz. soprispeval k nastanku posledice, ki predstavlja povzročeno škodo, za katere nastanek je tudi plačal zavarovalnino. Navedena presoja zato glede na določbo 2. odstavka 143. člena ZOR po oceni pritožbenega sodišča, terja tudi zavrnitev uporabe sporne določbe pogojev.

     
  • 203.
    VSC sodba Cp 1038/2002
    30.10.2002
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00895
    ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 200, 203. Zakon o urejanju določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa člen 3, 3/2, 6, 8, 29, 29/1, 29/2.
    povrnitev negmotne škode - odgovornost upravljalca - odgovornost investitorja - cestni prehod - industrijski tir - varnost cestnega prometa - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - denarna odškodnina
    Cestni prehod, ki se križa z železniško progo oz. industrijskim tirom, je sestavni del proge, zato je uporabnik industrijskega tira dolžan zagotavljati varen promet tudi na cestnem prehodu preko tira.
  • 204.
    VSL sklep I Cp 2060/2001
    29.10.2002
    nepravdno pravo
    VSL48089
    ZNP člen 131, 131.
    postopek za ureditev meje - predpostavke - spornost meje - obnovitev meje
    Trditve o odstranitvi mejnih znamenj lahko pogojujejo obnovo meje, vendar v upravnem postopku. Nepravdni postopek namreč ne pozna obnove meje, ampak le ureditev sporne meje. Če se torej mejna znamenja uničejo ali poškodujejo, jih je treba ponovno vzpostaviti v upravnem postopku pri pristojni geodetski upravi (prim. 9. člen Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel, Ur. l. SRS, št. 2/76, in 39. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, Ur. l. RS št. 52/2000).

     
  • 205.
    VSL sodba I Cp 1551/2001
    29.10.2002
    denacionalizacija
    VSL48691
    ZDEN člen 72, 72/2, 72, 72/2.
    uporaba stvari
    Če izvršuješ svojo pravico, ne moreš kršiti pravice drugega, to lahko le v primeru, če jo izvršuješ z namenom, da drugemu škoduješ. Če je tako, ni mogoče govoriti, da je bila toženka v zamudi v obdobju, ko je še imela pravico oddajati poslovne prostore, tožniki pa po drugi strani te pravice niso imeli. Toženka je bila v zamudi lahko šele takrat, ko je tožeča stranka to pravico pridobila in ko je toženko pozvala, da ji plača odmeno oziroma odškodovanje po 2. odstavku 72. člena ZDen.

     
  • 206.
    VSL sklep III Cp 1968/2002
    29.10.2002
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL48455
    ZIZ člen 80, 80/1, 80/4, 80, 80/1, 80/4. ZPP člen 7, 212, 7, 212.
    omejitev izvršbe proti podjetniku - dejavnost - trditveno in dokazno breme
    Dolžnica v svojem predlogu, da se iz izvršbe izvzamejo nekatera zarubljena osnovna sredstva, ki jih potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti, ni pojasnila, zakaj naj bi bila predmetna sredstva nujna za opravljanje njene dejavnosti, kaj šele, da bi to nujnost tudi izkazala. Zaradi tega je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njen predlog.

     
  • 207.
    VSC sklep Kp 386/2002
    28.10.2002
    kazensko procesno pravo
    VSC00929
    ZKP člen 277, 277/1-4, 277, 277/1-4.
    zavrženje
    Če je bila opravljena preiskava samo zoper oškodovanca kot tožilca zaradi kaznivega dejanja, ki izhaja iz istega historičnega dogodka, zoper obtoženca po obtožnici oškodovanca kot tožilca pa ne, te obtožnice ni mogoče zavreči z uporabo 4. tč. 1. odst. 277. čl. ZKP.

     
  • 208.
    VSL sklep I Cpg 1037/2002
    25.10.2002
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL04461
    ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8, 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8.
    načela postopka - načelo obojestranskega zaslišanja
    Sodišče prve stopnje oprlo odločitev na navedbe druge in tretje tožene stranke, ne da bi dalo tožeči stranki možnost, da nanje odgovori. To je v nasprotju z zahtevo temeljenega načela pravdnega postopka, po katerem mora sodišče v kontradiktornem postopku dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke (1. odst. 5. čl. ZPP). Dodati velja, da je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru presodilo, da bo predlog za začasno odredbo obravnavalo v kontradiktornem postopku, saj ga je vročilo toženim strankam. Ne gre tedaj za izjemo iz 2. odst. 5. čl. ZPP (v zvezi s 15. in 239. čl. ZPP). In če je tako postopalo v razmerju do toženih strank, ni videti razloga za drugačen postopek v razmerju do tožeče stranke. Načelo kontradiktornosti zagotavlja enakopraven položaj obeh pravdnih strank.

     
  • 209.
    VDS sodba Psp 86/2001
    25.10.2002
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS01763
    ZPIZ člen 27, 27/1, 36.
    invalidsko zavarovanje - pogoji pri opravljanju dela - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Pri ugotavljanju invalidnosti je potrebno najprej ugotoviti, katero delo se skladno s 36. čl. ZPIZ/92 šteje za svoje delo ter nato tudi ugotoviti pogoje pri opravljanju svojega dela.
  • 210.
    VDS Sodba Psp 341/2000
    25.10.2002
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS01787
     
    stanovanje - vrednost
    Tožena stranka - lokalna skupnost ni postopala po določbah pravilnika, ker ni upoštevala, da tožnica biva v stanovanju nižje kategorije, konkretno baraki, kar je po določbi 15. čl. 2. tč. 1. alinee pravilnika ovrednoteno s 96 točkami. Pravilno je zaključilo, da iz določb 15. čl. pravilnika, enako pa tudi iz ostalih določb pravilnika, ne izhaja, da se vrednotenje posameznih postavk stanovanjskih razmer od 1. do 5. tč. izključuje. Pravilnik torej nima določb, na podlagi katerih bi toženec lahko odločil, da se določeni kriteriji med seboj izključujejo, prav tako pa tudi ne določb, na podlagi katerih bi toženec lahko določil dodatne kriterije, ki ne izhajajo iz določil pravilnika. Zato je šlo pri odločitvi toženca, da priznanje točk po 1. tč. izključuje dodelitev točk po 2. tč. 15. čl. pravilnika, za arbitriranje, torej za odločanje brez pravne podlage.

     
  • 211.
    VSL sklep I Cpg 1042/2002
    25.10.2002
    pravo intelektualne lastnine
    VSL04453
    ZASP člen 74, 74/2, 77, 77/1, 85, 85/1, 92, 92/1, 92/1-3.
    pravica do distribucije - pravica do reprodukcije
    Zmotno je izhodišče, po katerem bi imela tožena stranka pravico prodajati sporne izvode delovnega zvezka z naslovom "Igraje skozi matematiko 4", zato ker naj bi šlo za njene lastne izdelke. Za pravico do distribuiranja z dovoljenjem avtorja reproduciranega avtorskega dela namreč ni bistvena možnost razpolaganja, ki izvira iz lastninske pravice na posameznih izvodih avtorskega dela. Res sta pravici reproduciranja in distribuiranja avtorskega dela tako tesno povezani, da velja domneva o njunem skupnem prenosu (1. odst. 77. čl. ZASP). Vendar pa takšna odvisnost pravice do distribuiranja od pravice do reproduciranja po prepričanju pritožbenega sodišča ne posega v določbe o prenehanju založniške pogodbe zaradi poteka časa.

     
  • 212.
    VSL sodba I Cpg 1007/2000
    24.10.2002
    stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo
    VSL04449
    SZ člen 26, 26-6, 26, 26-6.
    upravljanje večstanovanjskih hiš - stroški - delitev - najemojemalec
    Dogovor o pavšalnem odstotku porabe vode v večstanovanjski hiši je dopusten. Tak dogovor o deležu stroškov sprejme lastnik in ne najemnik, dogovor pa je zavezujoč tudi za najemnika.

     
  • 213.
    VSL sodba I Cp 1232/2002
    24.10.2002
    stvarno pravo
    VSL48082
    ZTLR člen 51, 52, 56, 51, 52, 56.
    stvarna služnost - pravni naslov - varstvo pravic
    Ker se pogodbeno ustanovljena stvarna služnost pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, tožeča stranka, sklicujoč se zgolj na sklenjeno pogodbo, ne more uživati zahtevanega stvarnopravnega varstva, torej ne more uspešno uveljavljati zahtevka, oblikovanega na podlagi 56. člena ZTLR.

     
  • 214.
    VSK sklep II Cpg 121/2002
    24.10.2002
    PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK00741
    ZGD člen 410, 419, 410, 419. ZIZ člen 257, 257.
    osnovni kapital in osnovni vložki - prehodne določbe
    Le družba, ne pa njen družbenik, ima lahko terjatev na vplačilo denarnih zneskov osnovnega kapitala.

     
  • 215.
    VSL sodba I Cp 801/2002
    23.10.2002
    obligacijsko pravo
    VSL47347
    ZOR člen 210, 210/4, 210, 210/4.
    neupravičena pridobitev
    Zgolj dejstvo, da štipendiranec ni zaključil šolanja, ne predstavlja podlage za njegovo obvezo vračila štipendije.

     
  • 216.
    VSL sodba I Cp 833/2002
    23.10.2002
    obligacijsko pravo
    VSL48087
    ZOR člen 210, 210.
    neupravičena pridobitev
    Zgolj dejstvo, da prejemnik republiške šipendije ni zaključil šolanja, ne predstavlja podlage za nastanek obveze vrnitve štipendije po 4. odst. 210. čl. ZOR.

     
  • 217.
    VSK sklep I Cp 1134/2001
    22.10.2002
    civilno procesno pravo - sodne takse
    VSK00811
    ZST člen 18, 24, 18, 24. ZPP člen 44, 44.
    vrednost spornega predmeta
    Za določitev prave vrednosti za plačilo takse lahko sodišče tudi po prvem naroku ugotavlja pravo vrednost premoženja, ki je v nepravdnemm postopku predmet delitve.

     
  • 218.
    VSK sodba I Cp 1078/2001
    22.10.2002
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK00812
    ZOR člen 177/3, 192, 200, 203, 177/3, 192, 200, 203.
    povrnitev negmotne škode - oprostitev odgovornosti - deljena odgovornost - denarna odškodnina
    Ker se tožnica kot avtoštoparka, preden je prisedla v vozilo in se peljala z voznikom, ni z ničemer prepričala, če je vožnja z njim varna, odpade nanjo 10 % krivde za škodo, ki jo je povzročil vinjen voznik.

     
  • 219.
    VDSS sodba Pdp 362/2000
    19.10.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01629
    ZNZ člen 91. ZDDO člen 30.
    razporeditev na delovno mesto - policist
    Tožena stranka je dokazala potrebo po razporeditvi tožnika v drugo organizacijsko enoto. Nemotiviranost tožnika na prejšnjem delovnem mestu kriminalist I in nezasedenost delovnih mest policistov sta zadostna razloga za razporeditev tožnika na podlagi 30. člena Zakona o delavcih v državnih organih in 91. člena Zakona o notranjih zadevah, na delovno mesto policista, ki ustreza tožnikovi strokovni izobrazbi in njegovim delovnim izkušnjam.
  • 220.
    VDSS sodba Pdp 807/2001
    18.10.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01842
    ZDR člen 57. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 52, 52/2. ZMPUPR člen 20. ZPP člen 7, 7/1, 7/2. ZFPPod člen 15, 40, 40/1.
    plača - znižanje plače - regres za letni dopust - neizplačilo dela regresa za letni dopust - stroški prevoza na delo
    Tožena stranka v postopku ni z ničemer izkazala svojih zatrjevanj, da je tožnici izplačala nižjo plačo zaradi nedoseganja dosegla norme oz. plana. Ni predložila nobenih dokazov o tem, ali in na kakšen način je bil opredeljen plan, ki naj bi ga morala tožnica izpolnjevati, kako oz. po katerih kriterijih se je ugotavljalo doseganje plana pri toženi stranki, v kakšni meri je ta plan dosegala tožnica in po kakšnem postopku ter na podlagi določb katerega predpisa tožene stranke je tožena stranka tožnici obračunavala in izplačevala nižjo plačo od izhodiščne plače po panožni kolektivni pogodbi, zato tožnici pripada izhodiščna plača skladno z panožno kolektivno pogodbo.

    Tožena stranka za potrditev navedb o slabem finančnem stanju, ki naj bi bil razlog za neizplačevanje dela regresa za letni dopust za leto 1999 in za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela, ni ponudila nikakršnih dokazov. Zato so neutemeljena njena sklicevanja na določbo 15. čl. ZFPPod, ki je omejila opravljanje določenih plačil oz. prevzemanje novih obveznosti podjetjem po nastanku nelikvidnosti oz. prezadolženosti. Poleg tega, je citirani člen glede na določbo 1. odst. 40. čl. ZFPPod pričel veljati šele 23.1.2000.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 50
  • >
  • >>