brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - pridobitev premoženja - nepravdni postopek - sodna poravnava - vrnitev sredstev - skupno premoženje
Vračilo zneska, ki je že v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči predstavljalo (skupno) premoženje tožnika in ki ne bi vplivalo na samo dodelitev brezplačne pravne pomoči, bi bilo po presoji sodišča v nasprotju z namenom brezplačne pravne pomoči, saj je šlo le za spremembo oblike premoženja tožnika iz nedenarne v denarno obliko.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/7. ZOdv člen 17, 17/2, 17/5.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - tožbeni ugovori
Iz navedenih zakonskih določb sledi, da je odvetnik, ki je bil z odločbo o dodelitvi BPP postavljen za izvajanje storitev upravičencu do BPP in je storitve opravil v obsegu dodeljene BPP, upravičen do nagrade in povračila stroškov iz proračunskih sredstev BPP, o čemer odloči toženka s sklepom. Ko upravičenec do BPP izpodbija takšen sklep, lahko ugovarja, da storitve niso bile opravljene (v obsegu dodeljene BPP) ali da toženka plačila zanje ni odmerila skladno z določbami relevantnih predpisov. Ne more pa se upravičenec do BPP v upravnem sporu zoper sklep, kot je izpodbijani, z uspehom sklicevati, da je odvetniku že sam plačal za storitve, za katere mu je bila dodeljena BPP. Kakršnikoli tovrstni dogovori med upravičencem do BPP in odvetnikom so namreč po zakonu nični.
Iz nobene izmed odločb ne izhajajo razlogi o odločitvi organa, še posebej ob upoštevanju okoliščine, da je tožnica invalidka I. kategorije s priznano 100% telesno okvaro, na invalidskem vozičku in da ima nefunkcionalno levo stran telesa, zaradi česar potrebuje vsaj delno pomoč pri opravljanju praktično vseh osnovnih življenjskih funkcij. Glede na namen osebne asistence, kot je opredeljen v 1. členu ZOA, bi moral organ jasno obrazložiti, zakaj konkretno tožnici ne pripada pravica do osebne asistence niti v obsegu 30 ur na teden, saj v nasprotnem primeru predmetne odločbe ni mogoče preizkusiti.
V skladu z načelom varstva pravic strank in varstva javnih koristi, ki je uveljavljeno kot eno temeljnih načel ZUP, je organ dolžan stranko seznaniti tudi z drugimi možnimi oblikami pomoči.
nezdružljivost funkcij - poslanec - pravica do izjave
Tožena stranka ni omogočila tožniku, da sodeluje v postopku na način, da bi v spornih ugotovitvah upoštevala izjavo tožnika, prav tako se tudi ni opredelila do te izjave in tako kršila procesne garancije, ki jih je Komisija dolžna zagotavljati (tudi) v skladu ZUP.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - razlaga odvetniške tarife - odvetniška tarifa - odločitev o varstvu in vzgoji otroka - preživnina - stiki - sprememba odločitve
Po presoji sodišča je 5. točka tar. št. 27 OT predvidena za primere, ko se o varstvu in vzgoji, stikih in preživljanju odloča prvič, medtem ko se 6. točka tar. št. 27 OT nanaša na spremembe že sprejete odločitve o varstvu in vzgoji, stikih ali preživljanju, s čimer je mišljena bodisi sprememba ene od teh odločitev bodisi vse naštete. Sprememba odločitve o varstvu in vzgoji oziroma o dodelitvi otroka (od matere k očetu ali obratno) namreč že po naravi stvari pomeni tudi spremembo stikov in preživljanja.
ZBPP člen 30. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 9, 9-1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - zaslišanje priče - posamezna preiskovalna dejanja
Glede na to, da gre pri vsakem zaslišanju priče za en sam zaključen narok, saj je za zaslišanje vsake priče posebej izdelan zapisnik o zaslišanju priče in se na vsak posamezni zapisnik na koncu podpišejo vsi prisotni, s čimer se narok zaključi, vsako naslednje zaslišanje priče pa predstavlja poseben narok, bi po presoji sodišča moral organ za BPP zaslišanja prič, ki so bila opravljena istega dne, šteti za posamezna preiskovalna dejanja in tožnici odmeriti nagrado za vsako zaslišano pričo posebej, še posebej iz razloga, ker pri očitanih dejanjih ne gre za eno kaznivo dejanje, znotraj katerega je bilo treba zaslišati več prič - oškodovancev, temveč za več različnih dejanj in različnih dejanskih stanj in okoliščin, glede katerih se je odvetnik moral pripraviti na zaslišanje vsake posamezne priče.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60. ZUS-1 člen 64.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko gospodarstvo - umetno ustvarjeni pogoji za pridobitev ugodnosti - plačila za izvajanje ukrepov OMD - Degresija plačil OMD - ukrep programa razvoja podeželja - kontrola na kraju samem
Tožnik je za plačilo ukrepa OMD za leto 2016 prijavil manjšo in ne večjo površino svojega kmetijskega gospodarstva. Če to pomeni tudi nižje izplačilo, ni mogoče šteti, da je prenos na sinovo kmetijsko gospodarstvo že sam po sebi za tožnika pomenil umetno ustvarjanje pogojev iz 60. člena Uredbe 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta. Ne zadostuje ugotovitev, da so bili pogoji za pridobitev ugodnosti umetno ustvarjeni, temveč se morajo nanašati na osebo, ki skuša na njihovi podlagi te ugodnosti tudi pridobiti.
Agencija ob sicer natančnem in izčrpnem pojasnjevanju obstoja subjektivnih in objektivnih pogojev za zavrnitev tožnikovega zahtevka ni ugotavljala in navedla, kakšne ugodnosti naj bi z umetno ustvarjenimi pogoji pridobil tožnik. V izpodbijani odločbi ugotavlja le višino ugodnosti, ki naj bi jo z umetno ustvarjenimi pogoji pridobila tožnik in sin skupaj. Le ob ugotovitvi, da je ugodnosti umetno ustvarjenih pogojev pridobil tožnik, bo lahko njegov zahtevek zavrnila na podlagi določbe 60. člena Uredbe 1306/2013.
Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik se naroka dne 15. 4. 2025 kljub vabilu na zaslišanje ni udeležil, pooblaščenka tožnika pa je v zvezi s tem pojasnila, da tožnika ni uspela dobiti in da je na podlagi uradnih poizvedb ugotovila, da se od dne 13. 4. 2025 ne nahaja več v prostorih azilnega doma. Navedeno pa je dne 16. 4. 2025 (in tudi dne 17. 4. 2025) potrdila tudi pooblaščenka tožene stranke. Glede na nesporne okoliščine, da je tožnik samovoljno zapustil azilni dom in da se ne ve, kje se nahaja, sodišče presoja, da tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi tožbi zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena kot očitno neutemeljena, in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
inšpekcijski nadzor - telekomunikacije - sprememba pogojev - obvestilo o spremembi - začasna odredba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme - načelo sorazmernosti
Takojšnja realizacija izpodbijane odločbe bi v primeru, da bi se kasneje tekom sodnega postopka izkazalo, da je le ta nezakonita za tožnika nedvomno pomenila ireverzibilno posledico. Tožnik namreč navaja, da če bi naročniki, ki so podvrženi njegovemu obvestilu, izkoristili odstopno upravičenje, bi to zanj pomenilo nepovratno izgubo. Ta se odraža v tem, da bi vsak naročnik, ki bi odstopil od pogodbe in bi odšel h konkurenčnemu operaterju, bil zanj "izgubljen". Tudi v primeru uspeha v tem postopku, tožnik nima "sredstva", da bi ga "prisilil" v nadaljevanje naročniškega razmerja z njim. Obvestilo tožnika naročnikom z dodatno možnostjo enostranske odpovedi pogodbe brez stroškov, tudi po presoji sodišča pomeni za tožnika poslovno tveganje, saj odpira možnost nenadne odpovedi naročnin. Takšno ravnanje bi lahko povzročilo nepopravljivo poslovno škodo. Če bi sodišče kasneje ugotovilo nezakonitost akta, prvotnega poslovnega položaja ne bi bilo mogoče več vzpostaviti, saj je odločitev uporabnikov o odpovedi enostranska in dokončna
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kaznivo dejanje - število dejanj
Ker mora torej zagovornik obrambo obdolženca pripraviti za vsako posamezno očitano (in ne zgolj za vsako kaznivo) dejanje, ki se obravnavajo v enotnem kazenskem postopku, se skupna vrednost storitve za zagovarjanje v takšnem primeru zviša za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 %, vendar največ za 100 %.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v RS - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Ključno je, da ne prvostopenjski in niti drugostopenjski organ ni navedel in pojasnil vsebine določb 1.č člena ZUSDDD, ki urejajo prav pojem dejanskega življenja v RS in (v tretjem odstavku) tudi (razloge za tisto) upravičeno odsotnost tujca iz RS, ki ne pomeni prekinitve dejanskega življenja v RS. Kakšne zakonske določbe so bile uporabljene pri zaključku, da tožnikova odsotnost iz RS ni bila upravičena in da pogoj dejanskega življenja ni izpolnjen, oziroma kakšna je sploh vsebina za odločitev relevantnih zakonskih določb, torej niti iz drugostopenjske odločbe ni razvidno. Zato tudi ni razvidno, na podlagi kakšnih pravnih določb sta upravna organa presodila v postopku podane tožnikove navedbe in ugovore ter predlagane oziroma izvedene dokaze.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo - obrazložitev odločbe - reformatio in peius
Glede na gramatikalno razlago določbe drugega odstavka 253. člena ZUP lahko organ odloči le o delu, o katerem je odločil prvostopenjski organ in je s pritožbo izpodbijan. Da pa je v obravnavanem primeru organ druge stopnje določil NUSZ le v obsegu 1516,00 m2, bivše parcele 359/17 k.o. ..., pa sodišče zaradi pomanjkljive obrazložitve, lege tangiranih parcel, ne more preizkusiti oziroma že obseg odločitve (1725,00 m2) kaže, da ni odločil le o delu, o katerem je odločil prvostopenjski organ (1516,00 m2). Nezmožnost preizkusa odločitve pa je bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 273. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov zastopanja - nagrada in stroški odvetniku - stroški odvetnika - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odvetniška storitev
Med strankami ni sporno, da se je tožnik zglasil v pisarni odvetnice, nakar je zaradi nestrinjanja z vsebino posveta pisarno predčasno zapustil. Prav tako ni sporno, da je odvetnica izdelala pisno pravno mnenje, ki je bilo tožniku v ponovnem postopku (po razveljavitvi prvotnega sklepa s strani naslovnega sodišča) posredovano s strani tožene stranke. Po presoji sodišča je tako utemeljen zaključek tožene stranke, da je odvetnica opravila storitev pravnega svetovanja tožniku (t. j. ustni posvet v njeni pisarni in izdelava pisnega pravnega mnenja), zaradi česar je upravičena do nagrade.
prebivališče - stalno prebivališče - središče življenjskih interesov - odjava bivališča
Glede na določbo 3. točke 2. člena ZPPreb-1 je ključno, da tožnik živi in dela drugje, to je na naslovu v tujini. Zgolj cilj, ki ga zasleduje, da bi namreč nekoč živel na naslovu v ..., pogoja dejanskega bivanja še ne izpolnjuje. Torej ni izpolnil niti prvega od kumulativno določenih zakonskih pogojev za prijavo stalnega prebivališča.
Prvi in drugi odstavek 21. člena ZOA izrecno določata, da je komisija (le) izvedenski organ, ki izdela mnenje o vsebini in številu ur osebne asistence, ni pa tista, ki v zadevi odloča. Odloča namreč vedno pristojni organ z odločbo, ki mora biti obrazložena v skladu s standardi, ki jih določa 214. člen ZUP.
tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - odločba o prekršku
Sodišče opozarja, da toženka nima pooblastil, da bi smela interpretirati odločitev prekrškovnega organa preko meja prekrška, kot ga je ugotovil in sankcioniral prekrškovni organ. Zato nima pooblastil, da sama presoja olajševalne in obremenilne okoliščine storjenega prekrška. Tehtanje teh je v pristojnosti prekrškovnega organa, ki pa je tožniku izrekel najnižjo predpisano globo. Toženka je zato s presojo "oteževalnih" in "olajševalnih" okoliščin prekrška presegla pooblastilo iz 6. člena ZUP o prostem preudarku. Zaradi napačne uporabe določb o prostem preudarku, pa ni odgovorila na tožbene ugovore tožnika glede izrečene najnižje globe in s tem v povezavi njegovih ravnanj po storitvi prekrška.
brezplačna pravna pomoč - zamenjava odvetnika - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - razlogi na strani upravičenca
Sodišče sodi, da je odvetnica zahtevo za razrešitev dolžnosti izvajanja BPP tožniku podala prepozno. Podala jo je ne le po tem, ko je storitev BPP, za katero je bila postavljena tožniku z odločbo Bpp 298/2021 z dne 28. 9. 2021, že opravila (to je 23. 4. 2024, ko je toženi stranki vrnila podpisano napotnico, glej prvi odstavek 40. člena ZBPP), ampak celo po tem, ko je toženi stranki poslala dopolnjen stroškovnik, o katerem je slednja odločila s sklepom z dne 19. 9. 2024. Zahtevo za razrešitev na podlagi enajstega odstavka 30. člena ZBPP je namreč podala šele dne 1. 10. 2024, kar med strankama niti ni sporno, saj temu dejstvu ne ugovarjata. Po sami naravi stvari pa postavljeni odvetnik svoje razrešitve iz razlogov na strani upravičenca ne more zahtevati po tem, ko je storitev BPP, za katero je bil postavljen z odločbo tožene stranke, že opravil. Sodišče tako sodi, da je tožena stranka, ker ni (pravilno) uporabila določbe prvega odstavka 40. člena ZBPP, nepravilno uporabila določbo enajstega odstavka 30. člena ZBPP in odvetnico razrešila po tem, ko je razmerje BPP med odvetnico in tožnikom že prenehalo, saj je storitev BPP že opravila.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - diskriminatorna obravnava
Položaj tožeče stranke, ki je v Republiki Sloveniji ob oddaji vloge že poslovala preko registriranega sedeža, v bistvenem ni enak položaju tujih vlagateljev iz drugih držav članic, ki v Republiki Sloveniji pred oddajo vloge na javnem razpisu (še) niso poslovali preko ustanovljenih poslovnih enot ali podružnic. Slovenski podjetniški sklad je zato obe skupini vlagateljev, da bi v največji možni meri dosegel cilje javnega razpisa, upravičeno razlikoval pri določitvi pogoja v točki 2.3. javnega razpisa.
Pri zagotavljanju enakosti položaja strank velja tudi po stališču ustaljene sodne prakse, da se enakopravno med seboj obravnavajo primerljivi položaji. Tako v danem primeru določenih pogojev za domače in tuje prijavitelje, ki kandidirajo na razpisu, ne gre za primerljive položaje, ravno zaradi odsotnosti registriranih enot tujih pravnih oseb v Republiki Sloveniji, zaradi česar tudi ne gre za diskriminacijo tožnika v primerjavi s tujimi podjetji, ki so kandidirala na razpisu, saj v osnovi ne gre za položaje, ki bi jih lahko primerjali.
ZUP člen 219. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4.
razlastitev - delna odločba - pravni interes - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožena stranka je v izpodbijani delni odločbi v zadostni meri pojasnila zakaj je izdala delno odločbo in v katerem delu zahtevka razlastitvene upravičenke (MOL) še ni odločila (o ugasnitvi hipoteke). V tem delu zahtevek razlastitvene upravičenke (stranke z interesom) še ni zrel za odločitev. Tožniku je organ v obrazložitvi izpodbijane delne odločbe tudi pojasnil, da z izpodbijano odločbo o ugasnitvi hipoteke na obeh nepremičninah še ni odločeno.
Tožnik s tožbo zoper dve točki izreka izpodbijane delne odločbe ne varuje svojega pravnega položaja ali pravne koristi, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Bistvo pravnega interesa je namreč v tem, da temelji na materialnem predpisu, ki ga je treba uporabiti pri odločanju v konkretni upravni stvari. Zato tožnik svojega pravnega interesa ne more utemeljiti s sklicevanjem na pravice oziroma koristi, ki jih materialni predpisi urejajo.
S III. in IV. točko izreka izpodbijane odločbe tožena stranka ni odločila o usodi tožnikove hipoteke niti ni odločila o stroških postopka. Izrecno je odločila, da bo o teh dveh vprašanjih odločeno posebej. To pomeni, da v III. in IV. točki izreka izpodbijane delne odločbe ne gre za dokončni upravni akt, s katerim bi bilo odločeno o neki pravici, obveznosti ali pravni koristi (glede na določbo 2. člena ZUS-1).
ZIKS-1 člen 98a, 98a/2. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-2, 237, 237/2, 237/2-7.
kazen zapora - obsojenec - premestitev v prostore s strožjim režimom - razlogi za premestitev - nedovoljena tožbena novota - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Sodišče sodi, da tožnik utemeljeno opozarja, da je odločba pomanjkljivo obrazložena. Sodišče namreč ugotavlja, da niti iz izpodbijane odločbe niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, katero konkretno je tisto vedenje, ki ga organ v zvezi z uradnim zaznamkom z dne 12. 2. 2021 ovrednoti kot žaljive pripombe osebno zoper medicinsko sestro in glede njenega opravljanja delovnih nalog. Gre za splošne izraze, izostal pa je opis konkretnega vedenja, ki ga je upravni organ štel kot tako žaljivega, da ga je umestil pod pojem vedenja, ki je huje moteče. Navedeno stališče sodišča velja tudi za navedbe v izpodbijani odločbi, da je tožnik tudi ob drugih priložnostih podajal žaljive pripombe in opazke, uperjene zoper osebnost medicinske sestre. Glede slednjih očitkov pa je utemeljena tudi tožbena graja, da organ prve stopnje ni razkril dokazov, na katerih te ugotovitve temeljijo.
Stopnja tveganja, ki utemeljuje namestitev tožnika v poseben strošnji režim, ni podana. Sodišče ocenjuje, da je upravni organ pravno normo nepravilno uporabil glede na ugotovljeno dejansko stanje (tikanje, smeh), kar pomeni, da je v tem delu podan izpodbojni razlog.