brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh
Za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP mora biti očitno, da je zadeva nerazumna, kar pomeni, da mora biti že na prvi pogled, torej brez podrobnejše vsebinske presoje zadeve, jasno, da zadeva nima (niti) verjetnega izgleda za uspeh. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kamor se uvrščajo tudi primeri, ko se v postopku ugotovi, da prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč za vložitev (rednega ali izrednega) pravnega sredstva, ki ni dovoljeno, ker za njegovo vložitev niso izpolnjeni v zakonu predpisani pogoji.
začasna odredba - ugoditev predlogu - zahteva za varstvo zakonitosti - upravni spor - izredna pravna sredstva
Sistem pravnih sredstev je v upravnem sporu celovito urejen v ZUS-1, ki kot redno pravno sredstvo predvideva pritožbo, kot izredni pravni sredstvi pa revizijo in obnovo postopka. Drugih izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočno sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje ZUS-1 ne določa. Tudi zahteve za varstvo zakonitosti kot izrednega pravnega sredstva ZUS-1 ne predvideva, je pa ta kot izredno pravno sredstvo urejena v ZPP. Glede na to, da so torej vsa pravna sredstva sistematično urejena v ZUS-1, določb ZPP, ki urejajo zahtevo za varstvo zakonitosti, v upravnem sporu ni mogoče uporabiti.
ZSRR-2 člen 31, 31/1, 31/2, 31/3, 31/4, 31/8, 31/9. ZUP člen 6, 6/1. URS člen 2, 14, 22, 23, 25. Uredba o karti regionalne pomoči za obdobje 2022-2027 (2022) člen 2, 2/5.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - uporaba materialnega prava - pravilna uporaba materialnega prava - državna pomoč - odstop od načela zakonitosti - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic - učinek ex nunc - vezanost organa na pravno mnenje sodišča
Kolikor gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, sodišče meni, da mora organ (v skladu z načelom zakonitosti) v ponovnem postopku odločiti po (novem) veljavnem predpisu, razen če bi bilo glede na naravo upravne zadeve treba uporabiti prej veljavni materialni predpis ali če bi v novem materialnem predpisu bilo določeno, da je v takem primeru treba uporabiti prej veljaven materialni predpis.
Že ta okoliščina kaže na to, da organ v času ponovnega odločanja (7. 9. 2022) v materialnem predpisu ni imel podlage za odločanje po prej veljavni Uredbi za obdobje 2014 - 2021, in torej za odstop od načela zakonitosti. V Uredbi 2022 - 2027 namreč ni določbe, da se za vloge, vložene pred njeno uveljavitvijo, uporabljajo še določbe Uredbe 2014 - 2021. Tako da je po mnenju sodišča glede na namensko metodo in logiko stvari treba citirane določbe 31. člena ZSRR-2 razlagati v pomenu, da se pri odločanju o upravičenosti do pomoči uporabi vsakokratno veljavno uredbo.
ZGos člen 2, 2/2, 5, 5/2. Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis člen 90a.
neposredna plačila v kmetijstvu - namembnost objekta - stanovanjski prostori - opravljanje gostinske dejavnosti - nepravilna uporaba predpisov
Po drugem odstavku 5. člena ZGos se lahko gostinska dejavnost, ki jo opravljajo sobodajalci in kmetje, opravlja v stanovanjskih prostorih in na kmetijah, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom in drugimi predpisi. Tako ne drži stališče prvostopenjskega organa, da stanovanje ne more biti namenjeno dejavnosti oddajanja v najem že zato, ker naj bi bilo po svojem bistvu namenjeno prebivanju. Tudi nastanitev gostov v stanovanju pomeni (njihovo) prebivanje. Tožnica je glede na citirana določila upravičena, da del stavbe, katerega namembnost je po gradbenem dovoljenju stanovanje, kot sobodajalec oddaja v najem, če so za to izpolnjeni vsi ostali pogoji po ZGos. Prav tako po povedanem ne drži stališče organa druge stopnje, da stanovanja v objektu ni mogoče oddajati v najem, ker del njegove namembnosti ni klasificiran pod 12111-hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev. Tožnica je upoštevaje navedeni predpis upravičena, da lastno stanovanje uporablja za oddajo v najem kot sobodajalec, četudi to stanovanje v gradbenem dovoljenju ni klasificirano kot "podobna stavba za kratkotrajno nastanitev oziroma druga stavba za kratkotrajno nastanitev". Klasifikacija dela objekta kot stanovanje tožnici omogoča, da stanovanje skladno z ZGos oddaja v najem gostom, kar je po prilogi 12 Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 podprta dejavnost.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite - nova dejstva
Postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Dolžnost države sodelovati s prosilcem, da bi lahko obravnavala ustrezne elemente njegove naknadne prošnje, ne pomeni, da se dokazno breme v zvezi s temi elementi s prosilca prevali na upravni organ,5 pri čemer tovrstnega dokaznega bremena prosilca (tožnika) ne razbremeni niti dejstvo, da gre za ranljivo osebo s posebnimi potrebami.
Tožnik se je na dejstva, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, skliceval že v predhodnem postopku, in da s tem v zvezi (v zahtevku) ni navedel novih dejstev ali predložil novih dokazov.
Tožniku je bilo prvo mnenje komisije vročeno šele z izpodbijano odločbo. V pritožbi je tožnik uveljavljal razloge glede neseznanitve z mnenjem in glede same vsebine tega mnenja. Do teh ugovorov se drugostopenjski organ v svoji odločbi ni opredelil. Skliceval se je le na novo pridobljeno mnenje komisije, ki pa ga ponovno ni dal tožniku v izjasnitev pred izdajo drugostopenjske odločbe. Ker organ tožniku še pred izdajo odločbe ni vročil vsega za odločitev relevantnega procesnega gradiva (mnenji, ocenjevalni obrazec,...) in mu omogočil, da se o njem izjavi, je s tem kršil njegovo pravica do izjave.
Prvi in drugi odstavek 21. člena ZOA jasno določata, da je komisija le izvedenski organ, ki izdela mnenje o vsebini in številu ur osebne asistence, ni pa komisija tista, ki odloča. Odloča namreč vedno pristojni organ CSD2, ki mora svojo odločitev obrazložiti skladno s prvim odstavkom 214. člena ZUP.
evidenca kazenskih točk v cestnem prometu - izbris kazenskih točk - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo
Da bi tožnik lahko dosegel izbris štirih kazenskih točk v EKT, bi moral skladno z določbo tretjega odstavka 50. člena ZVoz-1 program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo opraviti pred datumom 28. 9. 2021, ko je s storitvijo navedenih prekrškov dosegel enajst kazenskih točk in tako skupaj z že 24. 4. 2021 doseženimi devetimi kazenskimi točkami presegel mejo dovoljenih sedemnajstih kazenskih točk.
ZUP člen 140. ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 6/3, 6/3-c.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prekrškovni postopek - prekluzija - poziv za dopolnitev vloge - objektivni pogoj za dodelitev bpp
Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno presodila, da je bila tožnikova prošnja z dne 2. 7. 2024 materialno nepopolna v smislu drugega odstavka 140. člena ZUP, saj je vsebovala le navedbo, da se prosi za BPP za sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo in zastopanje pred sodiščem prve stopnje. Temu tožba prepričljivo in z vidika 140. člena ZUP niti ne oporeka.
Tožnik oziroma njegov pooblaščenec ni konkretno navedel okoliščin, na podlagi katerih gre sklepati, da tožnik nima ustreznega znanja in da ni zmožen lastnega zastopanja v postopku. Šele v tožbi se je tožnikov pooblaščenec konkretneje skliceval na tožnikove osebne okoliščine (da nima dokončane osnovne šole, da ne zna in ne more uporabljati računalnika, ker nima elektrike), ki da utemeljujejo potrebo po kvalificirani pravni pomoči v prekrškovnem sodnem postopku, vendar je tožnik s temi navedbami v upravnem sporu prekludiran, saj ni pojasnil, zakaj jih ni navedel že v upravnem postopku, konkretneje v odgovoru z dne 15. 7. 2024.
Tožena stranka je pravilno upoštevala, da gre za prekrškovni postopek (ne kazenski), v katerem je bila tožniku izrečena globa v skupni višini 240,00 EUR, kar tudi po presoji sodišča ne kaže na resnejšo kršitev in veliko težo zagrožene kazni. Tega ne zatrjuje niti tožnik, razen v kolikor navede, da mu po ZP-1, če globe ne bo plačal (te pa ne more plačati, ker je prejemnik denarne socialne pomoči), grozi nadomestitev denarne globe z zaporno kaznijo. Že tožena stranka je navedla, da če tožnik globe ne more plačati, je možna nadomestitev z delom v splošno korist (19.a, 192.a in 192.b člen ZP-1) ali obročno odplačilo (18. člen ZP-1), vsekakor pa sodišče pripominja, da se izrek nadomestnega zapora izvede po posebnem postopku (gl. 192.a - 192.č ZP-1) in ne avtomatično ob neplačani globi, zato tudi argument o grožnji odvzema prostosti tožniku sam po sebi ni dovolj utemeljen.
ZUP člen 213, 213/1, 214, 214/1, 214/1-4, 237, 237/1, 237/1-4.
brezplačna pravna pomoč - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče je tožbi ugodilo, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka v zvezi s 4. točko prvega odstavka 237. člena ZUP). Podano je namreč neskladje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe, glede vprašanja, kaj v obravnavani zadevi predstavlja zahtevek tožnika, o katerem bi tožena stranka morala odločiti. Jasna in določna opredelitev zahtevka stranke v upravni odločbi je namreč nujna, saj se v izreku upravne odločbe odloči o predmetu postopka in o zahtevku oziroma o vseh zahtevkih stranke (prvi odstavek 213. člena ZUP). Poleg tega pa obrazložitev izpodbijane odločbe ni sestavljena skladno z določbo četrte točke prvega odstavka 214. člena ZUP, po kateri bi moral organ za brezplačno pravno pomoč, ob upoštevanju določbe drugega odstavka 34. člena ZBPP, postopati in navesti določbe predpisov, na katere se odločba opira.
upravna izvršba - inšpekcijsko nadzorstvo - pravica stranke do izjave - kršitev pravil postopka
Zakonite odločbe v inšpekcijskem postopku ni mogoče izdati, ne da bi bila ugotovljena dejstva in okoliščine, na katera zakon ali podzakonski predpis navezuje določene pravne posledice in ne da bi bila strankam dana možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice oz. pravne koristi. Z uspehom dokazovanja oz. z ugotovitvami inšpekcijskega postopka je potrebno stranko seznaniti pred izdajo inšpekcijske odločbe.
GZ člen 3, 3/1, 3/1-35, 3/1-41. Uredba o razvrščanju objektov (2022) priloga 2-2, 2-6.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - poseg v konstrukcijo - rekonstrukcija objekta - gradbeno dovoljenje - vzdrževalna dela - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V konkretnem primeru je za odločitev bistveno, ali so bile predelne stene, ki jih je tožnik odstranil, nosilne ali nenosilne stene. Kolikor so bile nosilne stene, pomeni tožnikov poseg rekonstrukcijo objekta, torej poseg v njegovo konstrukcijo, za kar bi moral pred izvedbo del pridobiti gradbeno dovoljenje, pričetek del pa priglasiti. Če pa so bile stene nenosilne stene, tožnik z njihovo odstranitvijo v konstrukcijo objekta ni posegal, pač pa je izvajal le vzdrževalna dela, za kar niti gradbeno dovoljenje niti priglasitev pričetka del nista potrebna.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Sodišče je v konkretnem primeru ob upoštevanju upravičenosti oziroma dopustnosti (sorazmernosti) posega v pravico do učinkovitega pravnega sredstva zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo in posledično tudi predlog tožnika za izdajo začasne odredbe zavrglo, ker upravni akt, ki se izpodbija, zaradi svobodne izbire tožnika, da zapusti Slovenijo in se vanjo ne vrne, očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnika.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 117.
upravni spor - podaljšanje roka - sklep o podaljšanju roka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik navaja, da naj bi bil izpodbijani akt končna vsebinska odločitev o stroških postopka, vendar to ne drži. S tem, ko tožnikovemu predlogu za podaljšanje roka za izjavo ni bilo ugodeno, je bilo odločeno (le) o tem, da mora izjavo podati takoj. O tem, kdo trpi stroške postopka, koliko znašajo ter komu in v katerem roku jih je treba plačati, pa bo organ odločil z odločbo ali s posebnim sklepom o stroških. O pravici ali pravni koristi oseb, katerih interese tožnik zastopa, kot tudi o tem, katere stroške trpijo, bo torej odločeno z odločbo, ki jo bo organ izdal o vloženi zahtevi za denacionalizacijo premoženja oziroma s sklepom o stroških postopka.
ZDavP-2 člen 89, 89/1. ZUP člen 260, 260-1, 261, 261/2.
dohodnina - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožnik je imel možnost okoliščine, relevantne za odmero davka, navesti in predložiti vsa potrebna dokazila, tudi po vročitvi odmerne odločbe, v pritožbenem postopku, v katerem bi lahko zatrjeval in dokazoval, da je davčni organ dejansko stanje, relevano za odmero dohodnine, ugotovil napačno. Ker pa tožnik pritožbe zoper prvostopno odločbo ni vložil in za to opustitev tudi ni navedel nobenega razloga, je pravilen zaključek davčnega organa, da tožnik ni izkazal, da brez svoje krivde v končanem prejšnjem postopku ni mogel navesti okoliščin, zaradi katerih sedaj predlaga obnovo.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - ekonomski razlogi prosilca za azil - prosilec iz Alžirije
Po presoji sodišča je tožena stranka stranka pravilno ocenila, da tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je namreč očitno, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave. V zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države je v upravnem postopku navedel revščino in ni navajal drugih razlogov, zaradi katerih bi bil ogrožen v izvorni državi. Glede tega pa je Vrhovno sodišče že sprejelo odločitev, da z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite. Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, prav tako ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
Tožena stranka je tožnika na osebnem razgovoru seznanila s tem, da je država, iz katere prihaja, varna izvorna država. To pomeni, da mu je bilo omogočeno, da izkaže tehtne razloge, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da ta država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin v smislu izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito zanj ni varna izvorna država. Tožniku je torej bila na ustrezen način zagotovljena opredelitev do vseh okoliščin, ki bi v njegovem primeru lahko pripeljale do drugačne odločitve, njegove izjave pa je tožena stranka v tem pogledu pravilno upoštevala. Pri tem tožnik niti v tožbi ne navaja vsebinskih argumentov, da je izkazal tehtne razloge, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da njegova izvorna država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin v smislu izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito v skladu z ZMZ-1 zanj ni varna, saj s tožbenimi navedbami ne izkazuje resne škode iz 2. točke 28. člena ZMZ-1.
tujec - vrnitev v prejšnje staje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna tožba
Gluhonemost tožnika, njegovo nahajanje v zaporu, odklonitev zastopanja, ker se odvetniki ne ukvarjajo z upravnim pravom in zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč, ne sodijo v sfero razlogov, ki jih tožnik ni mogel predvideti niti odkloniti oz. se ne morejo pripisati njegovi krivdi. Prva dva zato, ker je tožnik nedvomno, kljub temu, da je gluhonem in da je v zaporu, že 1. 3. 2024 vedel, da mora morebitno tožbo zoper izpodbijano odločbo vložiti v roku 30 dni. Druga dva pa zato, ker ju gre pripisati redni skrbnosti stranke.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje v nobenem primeru ne more biti pravočasen, saj je tolmačka v kontaktu s pisarno odvetnika tožnika stopila 16. 5. 2024. Tožnik v predlogu trenutek sprejema zastopanja po aktualnem odvetniku zamolči
Tožnik je izpodbijano odločbo prejel 29. 2. 2024, rok za vložitev tožbe zoper to se je iztekel 2. 4. 2024. Ker torej tožnik ni izkazal opravičljivega razloga za zamudo pri vložitvi tožbe, iz katerega bi bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen, je tožba zoper izpodbijano odločbo, vložena 27. 6. 2024, prepozna in se zavrže.
ZVO-1 člen 20, 20/12. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19.
inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep inšpektorja za okolje in prostor - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - neobrazložena odločba
V obravnavani zadevi je pomembno, ali je toženka obveznost tožnice ugotovila upoštevaje mešano odpadno embalažo, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, tj., ali je iz skupne količine pri izvajalcu javne službe od 1. 1. 2021 do 31. 1. 2021 zbrane mešane odpadne embalaže, izključena mešana odpadna embalaža tistih proizvajalcev, za katere je z Uredbo obveznost PRO izključena in je zato niso prenesli na DROE. Prav tako je pomembno, ali je bila celotna količina zbrana v mesecu januarju 2021, saj je v letu 2020 za odvoz s strani DROE neprevzete odpadne embalaže veljal 100.a člen ZUIZEOP, po katerem stroške ravnanja s to odpadno embalažo plača RS.
Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju morala prevzeti tožnica, pravilno ugotovljene.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/2-2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti - začasna odredba
Izkušnje tožnika s hrvaškimi policisti, tudi če misli, da je bil neprimerno obravnavan, še ne izkazujejo sistemskih pomanjkljivosti v hrvaškem azilnem sistemu. V primeru vrnitve na Hrvaško na podlagi Dublinske uredbe bodo tožnika obravnavali drugi organi in sicer pristojni organi za reševanje prošenj za mednarodno zaščito in ne hrvaška policija.
kmetijska zemljišča - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben del dohodka
Upravno sodišče je v novejši sodni praksi, zlasti v sodbi I U 1219/2019 z dne 9. 6. 2020, zavzelo stališče, da se med kmetijske dejavnosti uvršča zgolj pridelava grozdja, da spada proizvodnja vina v predelovalne dejavnosti in da je zato mogoče pri ugotavljanju dohodka iz kmetijske dejavnosti po drugem odstavku 24. člena ZKZ upoštevati le dohodek, dosežen s prodajo ugotovljene količine pridelanega grozdja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - direkcija za ceste - mnenje
Izdano mnenje Direkcije se tako ne nanaša na nov in skupinski priključek, kot izkazuje dokumentacija, niti se iz mnenja ne da locirati obstoječega cestnega priključka na katerega se nanaša, torej ali se nanaša na priključek na južnem robu ali na severnem robu zemljišča parcele. Prav tako ne, ali se nanaša na priključek, ki omogoča dostop do štirih objektov in šestih stanovanj. Glede na navedene pomanjkljivosti mnenja Direkcije za infrastrukturo, se organ ne bi smel pri svoji odločitvi opreti na mnenje, ki je neustrezno glede na predloženo dokumentacijo, kolikor ne bi pri tem sam opravil presoje, ali je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenja, kot določa 3. točka prvega odstavka 43. člena GZ.