ZJF člen 106h, 106h/1. ZUS-1 člen 38, 38/3, 64, 64/3, 64/4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - prijava na javni razpis - res iudicata - odločanje v ponovljenem postopku - ponovno odločanje o isti stvari - predložitev upravnih spisov - strokovna komisija
Glede odločanja upravnega organa v ponovljenem postopku velja, ker postane sodba o odpravi upravnega akta materialno (vsebinsko) pravnomočna, da je tožena stranka pri ponovnem odločanju omejena s prepovedjo ne bis in idem, vendar le v obsegu pravnih in dejanskih vprašanj, o katerih je bilo odločeno s sodbo o odpravi upravnega akta in ki so bili podlaga za sprejeto odločitev.
Izbira strokovne komisije mora biti transparentna, tako da jo je možno preveriti. Le tako je zagtovoljena zakonitost postopka.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - pravica do izjave
Med strankama je ostalo sporno vprašanje glede dejanskega prejema premoženja, saj tožniku v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bilo omogočeno, da se o tem izjavi. Toženka bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku omogočiti, da se izreče o pomembnih dejstvih za odločitev in mu omogočiti, da uveljavlja in zavaruje svoje pravice in pravne koristi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna nerazumnost zadeve - mladoletnik - napačna uporaba materialnega prava
Toženka se v izpodbijani odločbi sklicuje na 454. člen ZKP-1 in na pogoje, pod katerimi mora biti mladoletniku dodeljen zagovornik po uradni dolžnosti. Pri tem pa toženka zmotno meni, da je do BPP upravičen zgolj tisti mladoletnik, ki mu je predhodno že dodeljen zagovornik po uradni dolžnosti. Za takšno toženkino stališče v ZBPP ni podlage, saj ta predpis upravičenja do BPP (tudi v postopku, v zvezi s katerim je za BPP zaprosil tožnik) v ničemer ne veže na izpolnjevanje pogojev za dodelitev zagovornika po uradni dolžnosti po ZKP, temveč izključno na izpolnjevanje pogojev, določenih v ZBPP. Toženkina razlaga nasprotuje tudi namenu dodeljevanja BPP po ZBPP, ki je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). Neksladna s takšnim namenom (ter načelom enakopravnosti) bi bila po presoji sodišča razlaga (za katero se zavzema toženka), v posledici katere bi bil mladoletnik, ki mu socialni položaj to omogoča, po zagovorniku lahko zastopan v vseh kazenskih postopkih proti njemu in ves čas postopka (kot to omogoča prvi odstavek 454. člena ZKP), mladoletnik, ki mu socialni položaj tega ne omogoča, pa zgolj v postopkih za kazniva dejanja, za katera je predpisana strožja sankcija.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZODPol člen 47, 47/1. ZJU člen 60, 60/4, 64, 65, 65/6, 90, 90/1. ZUS-1 člen 3, 4, 33, 33/1, 36, 36/1, 36/1-6.
javni natečaj - imenovanje v uradniški naziv - pravni interes - obrazloženost sklepa - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sklep se ne da preizkusiti - izpodbojna tožba - odprava upravnega akta - ugotovitvena tožba - akt politične diskrecije
Odločba o imenovanju v naziv vpliva le na pravni položaj stranke z interesom, ki je javni uslužbenec - uradnik, in ki brez imenovanja v določen naziv uradniških nalog ne more opravljati. Glede na to tožnik za izpodbijanje te odločbe nima pravnega interesa, zaradi česar je sodišče tožbo zoper odločbo zavrglo.
Na podlagi obrazložitve sklepa Posebne natečajne komisije ni mogoče ugotoviti, kako, zakaj oz. na podlagi česa je omenjena komisija zaključila, da ima stranka z interesom osem let delovnih izkušenj na vodstvenih mestih v javnem sektorju. To pomeni, da je v tem delu obrazložitev sklepa tako pomanjkljiva, da je sodišče ne more preizkusiti.
Odprava sklepa, s katerim je bilo ugotovljeno, da stranka z interesom izpolnjuje natečajne pogoje in je primerna za položaj generalnega direktorja policije, po veljavni zakonski ureditvi nima nobenih neposrednih pravnih posledic, ki bi lahko vplivale na položaj stranke z interesom, ki je bila na položaj generalnega direktorja že imenovana z odločbo Vlade RS z dne 7. 9. 2023 (in se v njen položaj lahko poseže le v zakonsko utemeljenih razlogih), še manj pa posledic na pravni položaj tožnika. Tožnik je namreč uvrstitev v izbirni postopek pred funkcionarjem (ministrom za notranje zadeve) že dosegel, s čimer je bila njegova pravica do enake dostopnosti do delovnega mesta izčrpana. Tožnik nima pravice biti ne izbran ne imenovan, saj gre za odločitev, ki je v politični diskreciji ministra za notranje zadeve in Vlade RS. To pomeni, da ponovitev postopka javnega natečaja oz. vzpostavitev prejšnjega stanja ni možna iz razloga, ker je bil postopek že končan in to z izdajo odločbe Vlade RS o imenovanju stranke z interesom na položaj generalnega direktorja policije še pred vložitvijo te tožbe.
Delovno mesto je bilo tožniku dostopno, saj je bil kot kandidat, ki izpolnjuje natečajne pogoje in je primeren za položaj, uvrščen na seznam kandidatov, ki je bil predložen ministru. Tudi če je bil izbran in imenovan kandidat, glede katerega se je naknadno ugotovilo, da sklep Posebne natečajne komisije, izdan na podlagi prvega odstavka 64. člena ZJU ni zakonit, to še ne pomeni, da delovno mesto tožniku ni bilo dostopno. Nasprotno - dostopno mu je bilo vse do odločitve ministra, ki pa ni pravno vezana, ampak gre za politično diskrecijo. Tudi če minister ne bi izbral stranke z interesom, to še ne pomeni, da bi bil izbran in kasneje s strani Vlade RS imenovan tožnik. Glede na to ni mogoče zaključiti, da je sporna odločitev Vlade RS tožnika kakorkoli ovirala ali omejevala pri dostopu do delovnega mesta, saj tudi v primeru, če stranka z interesom na posebnem javnem natečaju sploh ne bi sodelovala in bi bil tožnik edini kandidat, tožnik po veljavni pravni ureditvi nima zagotovila, da bi bil po zaključku postopka pred Posebno natečajno komisijo s strani ministra izbran, nato pa še potrjen s strani Vlade RS oz. bi mu bilo z imenovanjem na položaj podeljeno njeno (politično) zaupanje.
GZ člen 43, 45. ZUreP-2 člen 2, 127, 133. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (2013) člen 4.
gradbeno dovoljenje - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - pravni interes - integralni postopek - stavbna pravica - elaborat
Tožnik v upravnem postopku ni nastopal kot stranski udeleženec, temveč kot pooblaščenec drugih stranskih udeležencev, vendar mu je pritožbeni organ priznal lastnost stranskega udeleženca, ko je vsebinsko odločal o njegovi pritožbi, zato je tudi njegova tožba dopustna.
Določba, ki zahteva dokaz pravice graditi, je namenjena zaščiti javnega interesa, ne interesov lastnikov sosednjih nepremičnin. Gradbeno dovoljenje je izdano za industrijsko stavbo - kompostarno, sestavljeno iz montažne hale s tehnološko opremo za predelavo bioloških odpadkov. Tožniki napačno zatrjujejo, da kompostiranje ne sodi v pojem predelave bioloških odpadkov, saj Uredba o odpadkih to izrecno določa. Tožniki grajajo sklep o lokacijski preveritvi, ker ni bil izdan na pobudo investitorja, temveč lastnika zemljišč, vendar sodišče pojasnjuje, da je lokacijska preveritev instrument prostorskega načrtovanja, ki ga sprejme občina, ki ni vezana na posameznega investitorja.
Tožniki v zvezi z elaboratom zmotno menijo, da je elaborat lokacijske preveritve nazakonit zaradi odmikov, saj elaborat ni predpis in ni materialna podlaga za odločanje. Glede očitka tožnikov, da gradbeno dovoljenje ne vsebuje podatka o količini izhodne snovi, sodišče pojasnjuje, da je to vprašanje okoljevarstvenega dovoljenja, ne gradbenega dovoljenja. Glede manjkajočioh ekonomskih izračunov o upravičenosti naložbe, pa sodišče pojasnjuje, da to ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva - neprekinjeno bivanje v RS - največja korist otroka - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Zakonodajalec RS je za relevantno obdobje predpisal "vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje" in ne obdobje do izdaje odločbe organa prve stopnje ravno iz razloga varovanja otrokovih koristi. Čas oziroma daljši potek časa odločanja s strani pristojnega organa o pravici ali pravni koristi mladoletnika namreč ne sme imeti vpliva na pravice oziroma koristi otroka (mladoletnika), kakor tudi ne na pravno varnost in načelo enakosti pred zakonom.
Pogoj neprekinjenega življenja (v RS pri roditelju vsaj eno leto pred vložitvijo vloge) nedoločni pravni pojem, zato je skladno z zakonom ocena, ali je ta v tožnikovem primeru izpolnjen primarno prepuščena organu, ki odloča o sprejemu v državljanstvo.
ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev objekta - začasna odredba - težko popravljiva škoda - pasivnost tožene stranke - domneva priznanja neprerekanih dejstev
Po presoji sodišča je tožnik obstoj škode in njeno težko popravljivost v primeru izvršitve izpodbijane odločbe izkazal s stopnjo verjetnosti. V zahtevi za izdajo začasno odredbe je namreč obstoj težko popravljive škode utemeljeval z dejstvom, da bi mu nastala škoda z izgubo same vrednosti objekta, ter tudi s stroški rušenja objekta.
vzgojni ukrep - izključitev iz šole - ogrožanje življenja - ogrožanje zdravja - napačna uporaba materialnega prava
Mld. tožnik je skico na prošnjo sošolke poslal izrecno le tej, nikomur drugemu, ni je dal sam v obtok, nikomur z njo ni grozil, nobenega podatka ni, da bi izvajal karkoli, da bi načrt res uresničil, po treh mesecih se je skica pojavila s strani tretjih oseb. Zgolj narisati skico napada (ali risati orožje, kar toženka tudi izpostavlja) še ne more povzročiti "ogrožanje svojega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih, ki ima ali bi lahko imelo za posledico težjo telesno poškodbo oziroma težje duševne motnje ". Niti okoliščina, da se je tožnik moral s to temo ukvarjati že dalj časa, da je pokazal veliko mero zavzetosti pri risanju načrta in veliko pomanjkanje empatije do drugih. Kot povedano, za zapolnitev norme "ogrožanje svojega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih", je treba kaj več. Take tožnikove aktivnosti pa niso v ničemer izkazane. ZPSI-1 risanja neustreznih vsebin tudi ne opredeljuje kot kršitev.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - senatno sojenje
Ravnanje obdolženega, ki se odpove senatnemu sojenju, s tem pa se zadeva sama po sebi ne spremeni po zahtevnosti postopka, ne more utemeljiti znižanja nagrade za delo odvetnika.
brezplačna pravna pomoč - kazenski postopek - pravica do poštenega sojenja - objektivni pogoj - pravno svetovanje - verjeten izgled za uspeh v sporu kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Glede na to, da je bil začet kazenski postopek, saj je bil tožniku vročen obtožni predlog, kar ima neposreden vpliv na nadaljevanje kazenskega postopka, je nedvomno v skladu s 7. členom ZBPP, da mu je omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku že v tej fazi postopka, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika.
V kazenski zadevi je treba kot temeljni in ključni okoliščini upoštevati težo dejanja in predpisane kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec, česar tožena stranka v izpodbijanem aktu ni presojala, pa bi morala.
tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu republike slovenije
ZTuj-2 postavlja zelo stroga merila, ko gre za presojo, ali obstajajo razlogi za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Ker zakon uporablja besedno zvezo "razlogi za domnevo", je po mnenju sodišča tožena stranka logično sklepala, da obstaja razlog za domnevo, da tožnik po izteku veljavnosti dovoljenja ne bo prostovoljno zapustil Republike Slovenije, ker je enkrat že prekoračil dovoljen rok bivanja, in da obstaja razlog za domnevo, da se ne bo podrejal redu Republike Slovenije, ker je bil že storjen prekršek po ZTuj-2, čas nedovoljenega bivanja pa je v konkretnem primeru znašal 32 dni, kar je precej dolgo časovno obdobje.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3, 6/3-1. ZOdv člen 6.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev - tajnost odvetnikovih podatkov
V interesu javnosti je seznaniti se z določili o predmetu pogodbenega razmerja in vseh obveznostih, saj se šele z razkritjem celotne pogodbe lahko opravi presoja, ali bi lahko bilo razpolaganje z javnimi sredstvi za istovrstne storitve smotrnejše, če ne bi bila sklenjena obravnavana pogodba.
ŠOU A., ki mora na podlagi izpodbijane odločbe razkriti zahtevane podatke, nima dolžnosti varovanja odvetniške zasebnosti, saj ta zavezuje le odvetnike, ne pa državnih organov in oseb javnega prava, kadar so v razmerju stranke z odvetniki.
Odsotnost ureditve odvetniške zasebnosti v ZDIJZ kot izjeme od dostopa do informacij javnega značaja še ne pomeni, da je podana protipravna pravna praznina, saj so omejitve dostopa do informacij lahko določene tudi v področni zakonodaji, pri čemer jih mora tožena stranka upoštevati pri presoji izjem od dostopa do informacij javnega značaja.
Tožnica ima prav, ko navaja, da se je s spremembo ZV-1A, konkretneje z novim petim odstavkom 14. člena ZV-1, zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah iz 35. točke Priloge ZV-1, določila drugače in odslej znaša pet in ne več petnajst metrov od meje vodnega zemljišča, kot je to sicer določeno za preostale vode 1. reda.
ZUreP-2 člen 192, 192/1, 192/2, 193, 194, 194/1, 200, 201.
razlastitev - pogoji za razlastitev - pripravljalna dela - parcelacija - vsebinski pogoj
Kot je sodišče zavzelo stališče že v več sodbah, se glede na ureditev po ZUreP-2 (ki jo je treba uporabiti v tem primeru) v okviru izdaje sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka ne preverja materialnopravnih pogojev za razlastitev, temveč se bodo ti pogoji preverjali šele v t.i. drugi fazi razlastitvenega postopka, tj. v okviru odločanja o sami razlastitvi. Povedano drugače: šele v fazi postopka pred izdajo odločbe o razlastitvi mora upravni organ ugotoviti, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni konkretni nepremičnini izpolnjeni vsebinski (zakonski) pogoji, ki se nanašajo na t.i. konkretno javno korist, torej ali je razlastitev konkretne nepremičnine nujno potrebna za dosego javne koristi ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Kot je pravilno navedel tudi že prvostopenjski organ, se torej konkretna javna korist v okviru odločanja o dovolitvi pripravljalnih del (v tem primeru parcelacije) ne presoja.
ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-2b, 3/3. ZDavP-2 člen 68, 74, 74/3, 74/4, 130, 130/1.
davek na motorna vozila - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni inšpekcijski nadzor - novo vozilo - davčna zloraba - izpolnjevanje pogojev - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel)
Za obdavčitev v tožnikovem primeru je bistveno, da davčni organ ugotovi, da je tožnik sporno vozilo pridobil, preden je imelo 6000 prevoženih kilometrov ali pred potekom šestih mesecev po datumu, ko je bilo prvič dano v uporabo, okoliščine iz kasnejših časovnih obdobij pa te ugotovitve lahko še potrdijo.
Kot izhaja iz vsega navedenega gre pri davčnem nadzoru posameznega področja poslovanja za neko vmesno vrsto nadzora, med davčnim nadzorom davčnih obračunov ter davčnim inšpekcijskim nadzorom. Pri tem pa se beseda "poslovanje" po presoji sodišča ne nanaša zgolj na subjekte, ki opravljajo (gospodarsko) dejavnost (nanje se nesporno nanaša, kot izhaja iz vseh primerov, ko bo takšen postopek prišel v poštev in ki so našteti v noveli ZDavP-2I, kot predstavljeno zgoraj), temveč tudi na subjekte, ki sklepajo pravne posle. Tožnik pa je svoje vozilo od češkega prodajalca nesporno pridobil na pravnoposlovni podlagi.
Če bi bilo tožniku omogočeno, da izmed večjega števila aparatov v njegovi ponudbi, katerih naziv vsaj delno ustreza nazivu, navedenemu v ponudbi (nenazadnje pa tudi izmed vseh ostalih aparatov v njegovi ponudbi), naknadno (po poteku roka za predložitev ponudb) določi tistega, ki naj bi ga (že ves čas) dejansko želel ponuditi, bi bilo tožniku s tem omogočeno, da (v tem delu) poda novo ponudbo. To bi bilo v neskladju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3, naročnik pa tožnika k takšni dopolnitvi ali pojasnilu ponudbe tako ni smel pozvati.
Na podlagi predstavljenih izhodišč iz sodne prakse Sodišča EU je dopuščena poprava oz. dopolnitev podatkov iz ponudbene dokumentacije, vendar zgolj v omejenem obsegu in pod pogojem, da gre za takšne elemente oz. podatke, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, je mogoče objektivno preveriti, da ne gre za bistvene spremembe, ki bi dejansko privedle do nove ponudbe, in da je pri tem spoštovano načelo enakopravne obravnave ponudnikov.
Iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, kakšne naj bi bile nepravilnosti, komu se očitajo (investitorju, izvajalcu ali obema) in kdaj konkretno naj bi se zgodile.
Niti iz izreka in niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja konkretno, kakšno obvestilo naj bi tožnik opustil, tj. katera dela naj bi se izvajala v nasprotju z gradbenimi predpisi (in katerimi), projektom in popisom del (PZI) oziroma kateri vzgrajeni materali naj ne bi bili dokazani z ustreznimi dokumenti.
Tožnik tožbe v danem roku ni ustrezno popravil oziroma dopolnil v skladu s pozivi sodišča, zato je ostala tožba tudi po pozivih sodišča k odpravi pomanjkljivosti nerazumljiva, nejasna in nepopolna. Ker gre za take pomanjkljivosti, zaradi katerih sodišče zadeve ne more obravnavati (tožnik v tožbi ni točno navedel kateri upravni akt s tožbo izpodbija, kateri organ je izpodbijano odločbo izdal, niti ni predlagal kako in v čem naj se odpravi oziroma ugotovi njena nezakonitost), je sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
odobritev pravnega posla - status kmeta - dokazni postopek - bistvena kršitev določb postopka
Neutemeljen je ugovor tožnice, da toženka ni presojala, ali druga stranka izpolnjuje pogoje za kmeta po 24. členu ZKZ. Drugostopenjski organ je dokazni postopek dopolnil, ugotovil pravno relevantna dejstva ter na njihovi podlagi sklenil, da druga stranka z interesom izpolnjuje pogoje za kmeta po 24. členu ZKZ.
brezplačna pravna pomoč - prekluzija - vročitev pooblaščencu
Ker je tožnik prošnji za BPP priložil pooblastilo odvetniku A. A. je tožena stranka ravnala pravilno, ko je poziv z dne 21. 8. 2024 vročila tožnikovemu pooblaščencu, kar je v izpodbijani odločbi tudi na dveh mestih izrecno navedla. Kljub temu je tožnik v tožbi navedel zgolj to, da "poziva na dopolnitev BPP tožnik v ZPKZ Dob ni prejel", kar ni pravno relevantno dejstvo, saj je pravno veljavno le vročanje tožnikovemu pooblaščencu. Da slednji ne bi prejel poziva tožene stranke z dne 21. 8. 2024 pa tožba ne zatrjuje.
Tožnik je zgolj pavšalno navrgel, da naj bi bila tožena stranka seznanjena s tem, da je pooblaščenec po vloženi prošnji za BPP vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, in da so razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti razvidni iz same zahteve (ki jo tožbi priloži), vendar tožnik ne pojasni, kako naj bi bila tožena stranka seznanjena z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti in njeno vsebino, niti ne pojasni, zakaj tega ni navedel v odgovoru na poziv tožene stranke z dne 21. 8. 2024, kar je relevantno z vidika določbe 52. člena ZUS-1. Sam poziv tožene stranke na dopolnitev prošnje pa očitno ni bil neupravičen oziroma objektivno neutemeljen.