Z določbo 48.a čl. ZLPP je zakonodajalec določil dejanske stanove, za katere se že po zakonu domneva, da pomenijo oškodovanje družbene lastnine (zakonske domneve). V primeru zakonskih domnev pa se ne dokazuje dejstev, ki se domnevajo, ampak se dokazuje le t.i. domnevna baza, torej dejstva, na podlagi katerih zakon izpelje svojo domnevo. V okviru obravnavanega tožbenega zahtevka je torej predmet (sodnega) preizkusa izpodbijane (upravne) odločbe ugotavljanje (ne)obstoja v 2. in 3. alinei 4. tč. 48.a čl. in v 6. alinei cit. čl. določenih dejanskih stanov, v zvezi s tem pa tudi ugotavljanje pravilne uporabe v 48.c čl., cit. zakona predvidenih ukrepov za pravil no izkazovanje vrednosti družbenega kapitala. V tem sporu tožeča stranka vato ne more uspešno dokazovati neobstoja (domnevanega dejstva oškodovanja družbene lastnine.
Če najemnik po nastanku okoliščine socialne stiske ne prijavi CSD in ne predloži potrdila tega centra lastniku stanovanja in občinskemu upravnemu organu pristojnemu za stanovanjske zadeve, kot to predpisuje IV. odst. 53. čl. SZ, se v pravdi ne more uspešno sklicevati na to, da zaradi socialne stiske ni zmogel plačati najemnine in drugih stroškov v celoti.
Zakon o zemljiških knjigah paragraf 8, 20e, 40. ZUP člen 289, 290. ZUN člen 76, 76č.
zemljiška knjiga - zaznamba spora - vpis po uradni dolžnosti - upravna odločba
Sodišče po določilu 76 č člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo, ki vsebuje prepovedi in odredbe urbanistične inšpekcije. Pri tem ni potrebno, da bi bila upravna odločba pravnomočna in izvršljiva.
solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del - odgovornost zavarovalnice - odgovornost delavca - odškodnina za strah
Za škodo, ki je nastala po rušitvi zidu objekta ob izkopu gradbene jame, so solidarno odgovorni izvajalec izkopa (obrtnik gradbene mehanizacije) kot imetnik nevarne stvari (gradbenega stroja) oziroma izvajalec nevarne dejavnosti, nadalje naročnik del in končno zavarovalnica, pri kateri so zavarovani gradbeni stroji. Delavec na bagru, ki je zaposlen pri obrtniku, za škodo ni odgovoren, razen če jo je povzročil namenoma.
ZIP člen 21, 21/1, 22, 38, 38/4, 21, 21/1, 22, 38, 38/4.
izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - sklep o izvršbi - sklep o predlogu
Pogodba o dolgoročenem kreditu, sklenjena med banko in upnico (zavarovalnico), odškodninski zahtevek banke, naslovljen na upnico, in virman upnice o nakazilu odškodnine upnici, niso verodostojne listine v smislu 21. čl. ZIP, na podlagi katerih bi bilo mogoče dovoliti izvršbo proti dolžnici (najemniku kredita pri banki). Predlog za izvršbo na podlagi takšnih listin sodišče zavrne, ne zavrže.
Imetnik stanovanjske pravice ne more zahtevati s tožbo odkup stanovanja po preteku 2 letnega roka ob tem, ko je lastnik stanovanja pred potekom 2 letnega roka zavrnil njegovo zahtevo. V takem primeru sodišče zavrže tožbo, saj je 2 letni rok prekluzivne narave.
Pri zavarovanje mesečnih obrokov preživninske terjatve za leto dni vnaprej se domneva, da je podana nevarnost, če je bilo treba zoper dolžnika že v prejšnjem letu nastopiti z izvršbo za izterjavo zapadlih obrokov.
Obračun zamudnih obresti velja kot verodostojna listina samo v fazi mandatnega ali izvršilnega postopka. Po ugovoru v pravdi mora tožnica dokazovati pravico do obresti z celotno dokumentacijo - dobavnico, računom in bančnim potrdilom o času zamudnega plačila.
Pravica tožene stranke, da po določilih 65 do 68 zakona o zadrugah (Ur.l. št. 13/92) uveljavlja pravico, da se ji izroči premoženje - nepremičnina v kateri so sporni poslovni prostori in za katero meni, da ji kot zadružna lastnina pripada, ni prizadeta s tem, da so sporni poslovni prostori kot družbena lastnina v upravljanju tožeče stranke, ki lahko da te poslovne prostore v najem oziroma najemno razmerje odpove ob zakonskih pogojih.
ZPP (1977) člen 191, 451, 191, 451. ZIP člen 38/2, 55a, 38/2, 55a.
plačilni nalog - razširitev zahtevka - sklep o izvršbi
Po določilu 55a člena ZIP lahko pravdno sodišče - enako kot pri plačilnem nalogu po členu 451 ZPP - vzdrži izvršilni sklep v veljavi, ali pa ga (delno oz. v celoti) razveljavi. V pravdnem postopku v katerem se ugotavlja utemeljenost plačilnega naloga oz. izvršilnega sklepa iz 2.odst. 38. člena ZIP, ni dovoljeno razširiti mandatne tožbe oz. izvršilnega predloga. Sodna praksa iz razlogov ekonomičnosti dopušča, da se v pravdi o plačilnem nalogu postavi novi zahtevek, o katerem pa sodišče mora odločiti tako, kot če bi sodišče združilo dva istočasno tekoča pravdna postopka - torej odloči o dveh zahtevkih iz dveh tožb.
Po določilu 5. odstavka 273. člena ZOR mora upnik ob sprejemu izpolnitve nemudoma sporočiti dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. Smiselno enako določa 54. posebna gradbena uzanca.
To pa ne pomeni, da se stranki ne moreta dogovoriti drugače.
Po določilu 3. odst. 90. člena ZPPSL mora upnik - predlagatelj v predlogu za začetek stečajnega postopka verjetno izkazati obstoj terjatve in stečajnega razloga.
Povsod, kjer je prišlo do prenehanja subjekta vpisa brez pravnega nasledstva, je zaradi razrešitve pravnih razmerij, katerih udeleženec je takšen subjekt vpisa, treba izvesti likvidacijski postopek.
Kadar tožnik svoj zahtevek temelji na izpolnitvi s subrogacijo po dogovoru z upnikom, mora dokazati, da je bil tak dogovor sklenjen in da je izpolnitev tuje, torej toženčeve obveznosti tudi izvršil.
Deset odstotna letna obrestna mera ne presega obrestne mere, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled, torej pogodbene obrestne mere, za katero se lahko dogovorijo fizične osebe.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL40914
ZPP (1977) člen 77, 98, 106, 358, 358/3, 77, 98, 106, 358, 358/3. ZIP člen 37, 37/1, 37/2, 68, 37, 37/1, 37/2, 68. SZ člen 22, 22.
umik in omejitev predloga - ustavitev izvršbe - pritožba - nedovoljena pritožba - pravni interes - vloga - sposobnost biti stranka
Če dolžnik ni ugovarjal sklepu o izvršbi in je ta postal pravnomočen, nima pravnega interesa za pritožbo proti sklepu o delni ustavitvi izvršbe zaradi delnega umika upnika. Zato mora sodišče zavreči pritožbo dolžnika kljub temu, da vloga o umiku ni podpisana; da ni pojasnjeno, če je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku; in da tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, ni predložil pooblastila za zastopanje.