Do vsebine zdravstvene dokumentacije se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila.
Komisija je tista, ki odredi/določi dodatne zdravstvene preglede, za to, da lahko popolno prouči razloge morebitne opustitve cepljenja, ki so šele nato lahko podlaga za odločitev organa odločanja.
Tožnik mnenju Komisije oporeka zgolj s sosledjem dogodkov, iz katerega pa po mnenju sodišča ni mogoče s prepričanjem izkazati, da je vzrok za poslabšanje zdravstvenega stanja in hospitalizacijo ravno cepljenje.
Tožena stranka ne prereka dejstva, da je tožnik vložil zahtevek za uveljavljanje pravice do odškodnine za škodo zaradi cepljenja proti COVID-19, da je toženi stranki poslal dopis naj o njegovi vlogi odloči v nadaljnjih 7 dneh in dejstva, da o vlogi tožnika ni odločila. Sodišče zato šteje tako ugotovljeno dejansko stanje kot neprerekano.
zdravstvena dokumentacija - vpogled v zdravstveno dokumentacijo
V okoliščinah konkretnega primera tako ni mogoče slediti razlagi tožnice, da je izvedenska dokumentacija že po naravi stvari medicinska dokumentacija (oziroma zdravstvena dokumentacija po ZPacP) in, da pod ta pojem zato sodi tudi komunikacija med ISM in organi pregona. Pod pojem zdravstvena dokumentacija iz 42. člena ZPacP se šteje le dokumentacija, ki je v neposredni zvezi s smrtjo in ki nastane pri izvajanju zdravstvenih storitev s tem v zvezi (priprava zdravniškega poročila o smrti in klinična ter sanitarna obdukcija s spremljajočimi analizami), ali dokumentacija, ki ima temelj v času pred smrtjo, do zapisov pa pride po smrti.
cepljenje - obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - razlogi za opustitev cepljenja - obrazložitev odločbe
Odločitev organa je bila najmanj preuranjena, saj bi moral inšpekcijski organ pred izdajo izpodbijane odločbe v okviru ugotovitvenega postopka ugotoviti, kakšno je dejansko zdravstveno stanje mladoletnega otroka (prisotne alergije), za katerega je odredil ukrep neodvisno od možne podaje predloga za opustitev cepljenja. Morebitne razloge za opustitev cepljenja, še posebej, če gre za otroka, ki bi lahko bil alergičen na morebitne sestavine cepiva, je pred izdajo odločbe treba jasno razčistiti skladno z določili ZUP.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - razlogi za opustitev obveznega cepljenja - strokovno mnenje komisije - obrazložitev odločbe
Ob opisanem dejanskem stanju v zvezi z zdravstvenim stanjem mld. A. A. in zakonsko določenimi razlogi za opustitev cepljenja (drugi odstavek 22.a člena ZNB) se sodišče ne strinja s tožbenim očitkom, da mnenje strokovne komisije ne bi bilo obrazloženo. Tožnika namreč obstoja prvih dveh razlogov nista niti zatrjevala, glede tretjega razloga pa je komisija v strokovnem mnenju pojasnila, da alergične in druge bolezni v družini in sorodstvu, okužbe dihal in alergične bolezni pri mld. A. A. niso razlog za opustitev cepljenja. In če je temu tako (torej, da zdravstvena stanja, ki jih v predlogu opisujeta tožnika in izhajajo tudi iz zdravstvenega kartona mld A. A., niso razlog za opustitev cepljenja, kar je strokovna ocena, v katero se sodišče ne spušča), je pa s tem strokovna komisija tudi pojasnila, zakaj se ni odločila za izvedbo dodatnih zdravstvenih pregledov v smislu določbe prvega odstavka 22.c člena ZNB.
Komisija za cepljenje poda (zgolj) mnenje o obstoju razlogov za opustitev ali neopustitev cepljenja, o opustitvi oziroma o neopustitvi cepljenja v upravnem postopku pa odloči minister kot stvarno pristojni upravni organ. Ta mora pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Njegova odločba mora vsebovati vse razloge, ki jih mora vsebovati obrazložitev, tj. zlasti razloge, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov, razloge, ki so mu glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejeto odločitev, in razloge, zaradi katerih ni ugodil kakšnemu zahtevku strank.
ZPacP člen 14, 15, 16, 17, 18, 65. Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (2010) člen 3, 9, 6, 10.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - pregled - zdravstveni pregled - uporaba materialnega prava - zmotna uporaba materialnega prava
Pravica do spoštovanja pacientovega časa je pravica, ki je namenjena predvsem zagotavljanju transparentnega in enakopravnega obravnavanja vseh pacientov, s ciljem doseganja čim krajših čakalnih dob, ni pa pravica, ki bi čakalne dobe reševala. O kršitvi pacientovega časa bi torej lahko govorili le v primeru, če bi se ugotovilo, da prizadeta stranka ni bila obravnavana enakopravno, oziroma povedano drugače, da so bile druge pacientke, ki so bile prav tako naročene na nenujni pregled in nato zaradi objektivnih razlogov prenaročene, naročene na nov termin pregleda v krajšem času, kot je bila naročena prizadeta stranka glede na prvotno določen datum pregleda.
Prvi odstavek 72. člena ZDUPŠOP v postopku odločanja o pravici do denarne odškodnine zaradi posledic cepljenja za COVID-19 predvideva subsidiarno uporabo določb ZNB v delu, ki ureja odškodninsko odgovornost za škodo, ki nastane osebi zaradi obveznega cepljenja. Toženka mora zato upoštevati, da mora NIJZ pripraviti strokovno mnenje iz prve alineje drugega odstavka 72. člena ZDUPŠOP v roku treh mesecev od prejema podatkov in dokumentacije s strani toženke (tretji odstavek 53.d člena ZNB). Po prejemu strokovnega mnenja NIJZ mora toženka v roku 30 dni izdati odločbo o pravici do odškodnine (prvi odstavek 53.d člena ZNB). Glede na nerazumljiv uvodni stavek drugega odstavka 72. člena ZDUPŠOP, ki bi po strogi besedni razlagi kazal na to, da stranka svoje pravice iz ZDUPŠOP ne more uveljavljati, rok določen v 53.č členu ZNB pa stranki teče (od cepljenja), naj določbe ZNB uporabi kot splošne v razmerju do ZDUPŠOP in izpelje postopek.
Izpodbijana odločba nima obrazložitve, ki bi zadostila zakonsko predpisanemu standardu, saj toženka v obrazložitvi zgolj opisuje potek upravnega postopka, citira navedbe tožnikov ter povzame vsebino strokovnega mnenja komisije. Iz obrazložitve odločbe pa ni jasno razvidno, kakšno dejansko stanje je bilo ugotovljeno v postopku, niti razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev.
ZPacP člen 66, 66/1. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
pacientove pravice - zahteva za prvo obravnavo pacientovih pravic - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedeno le, kaj trdi ena in kaj druga stranka, izostali pa so razlogi, zaradi katerih toženka sodi, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za vodenje druge obravnave po prvem odstavku 66. člena ZPacP, tj. na podlagi katerih dejstev oziroma dokazov je sama presodila, da sklenjeni dogovor ni bil izvršen. Tožnica je že v postopku pred toženko izrecno navedla in pojasnila, zakaj meni, da za vodenje druge obravnave v tem primeru niso izpolnjeni pogoji po ZPacP. Toženka se do teh navedb ni opredelila in ni konkretizirano obrazložila razlogov o pravno relevantnih dejstvih in okoliščinah, na podlagi katerih je sprejela odločitev, da je pristojna za odločanje o drugi zahtevi oziroma da so izpolnjeni pogoji za vodenje druge obravnave po prvem odstavku 66. člena ZPacP. Ravno to pa je bistveno za odločitev o zadevi, saj gre za eno prvih in ključnih vprašanj, ki ga je treba v postopku najprej ugotoviti in razčistiti. Taka obrazložitev ne omogoča, da bi sodišče presodilo, ali je toženka pravilno štela, da so pogoji za drugo obravnavo druge zahteve podani, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.
pacientove pravice - pravočasnost vloge - rok za vložitev zahteve - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja bistvena ugotovitev, na kateri temelji izpodbijani sklep, to je ugotovitev točnega datuma, ko je bil tožnici vročen zapisnik, od katerega je tekel 15 dnevni rok za vložitev zahteve za drugo obravnavo in od česar je torej odvisno, ali je tožnica navedeno zahtevo za drugo obravnavo vložila pravočasno, ali prepozno. Dejansko stanje tako glede navedene bistvene ugotovitve v postopku ni bilo popolno ugotovljeno, zaradi česar izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.
ZIUZEOP člen 8. ZNB člen 19, 39. URS člen 19, 32, 120, 157.
nalezljive bolezni - odvzem osebne svobode - omejitev svobode gibanja - karantena - varstvo ustavnih pravic - subsidiarno sodno varstvo - nujni ukrepi v javnem interesu - ugotovitvena tožba
Odrejena karantena pomeni odvzem prostosti oziroma je bilo tožniku z odrejeno karanteno poseženo v pravico iz drugega odstavka 19. člena Ustave.
Ustavno sodišče je že interpretiralo določbo 19. člena Ustave tako, da jo je mogoče razumeti, da se ta določba ne uporablja samo za primere odvzema prostosti v kazenskem postopku, ampak tudi v drugih vrstah postopkov, če gre za takšne okoliščine, da gre za odvzem prostosti in ne zgolj za omejitev gibanja.
Določba prve točke prvega odstavka 39. člena ZNB (v povezavi z določbo prvega odstavka 8. člena ZIUOOPE) dovolj določno zajema možnost izreka posebne karantene, kadar drugi ukrepi, vključno s karanteno iz 18. člena ali iz 19. člena ZNB, določeni v II. poglavju ZNB, ne zadoščajo, da se v takem primeru izreče karantena v smislu določitve „pogojev za prihod iz držav, v katerih obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo“ (prva točka, prvega odstavka 39. člena ZNB) oziroma da se „prepove ali omeji gibanje prebivalstva na ogroženih območjih“ (druga točka prvega odstavka 39. člena ZNB) kot posebna oblika karantene.
Toženka na s strani tožnikov opozorjene pomanjkljivosti mnenja in ugovore, ki sta jih imela tožnika na stališče komisije, ni odgovorila, pač pa zgolj navedla, da je minister, upoštevajoč strokovno mnenje, po preverbi skladnosti in zakonitosti strokovnega mnenja, zlasti ali je komisija upoštevala vse zahteve iz 22.c člena ZNB in vse zahteve iz prvega odstavka 214. člena ZUP, odločil, da se obvezno cepljenje ne opusti.
Izpodbijana odločba, ki ne vsebuje obrazložitve oziroma odgovora na navedbe o pomanjkljivosti mnenja in ugovore v zvezi s stališči iz mnenja, je obremenjena s kršitvijo 214. člena ZUP. Po 6. točki 214. člena ZUP obrazložitev odločbe obsega tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno takšnemu zahtevku strank.
Sodišče se strinja s toženko, da v ZNB ni podlage za diskrecijsko odločanje organa, saj je ta na strokovno mnenje Komisije za cepljenje vezan, vendar pa mora to mnenje komisije vsebovati vse sestavine, ki jih določa citirani drugi odstavek 22. c člena ZNB, oziroma v tem primeru predvsem razloge za neopustitev cepljenja, posledično pa mora te razloge vsebovati tudi odločba (druga alineja prvega odstavka 22. č člena ZNB) in (glede na izdajo odločbe v upravnem postopku) razloge, ki jih mora vsebovati obrazložitev po 214. členu ZUP.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - nepopolna vloga - rok za dopolnitev - zavrženje predloga
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnici poziv za dopolnitev predloga vročen 10. 4. 2019 in v njem določen 30-dnevni rok, in dalje, da je pred iztekom roka, 9. 5. 2019, vložila prošnjo za podaljšanje roka, ki ji je bilo ugodeno ter ji je bil rok podaljšan do 21. 6. 20193. Tako navedenim dejstvom tožnica niti ne ugovarja, in tudi ne ugotovitvi v izpodbijanem sklepu, da do izteka podaljšanega roka, do 21. 6. 2019, predloga za opustitev cepljenja z zahtevano zdravstveno dokumentacijo ni dopolnila. Ob takih dejstvih, ki so tudi nesporna, pa je ministrstvo moglo oziroma moralo postopati po drugem odstavku 67. člena ZUP in njen predlog za opustitev cepljenja zavreči, kot je bila za primer, da bi v skladu s pozivom ministrstva ne ravnala, tožnica v pozivu tudi obveščena.
V ZNB ni podlage za diskrecijsko odločanje organa, saj je ta na strokovno mnenje Komisije za cepljenje vezan, vendar pa mora to mnenje komisije vsebovati vse sestavine, ki jih določa drugi odstavek 22. c člena ZNB, oziroma v tem primeru predvsem razloge za neopustitev cepljenja, posledično pa mora te razloge vsebovati tudi odločba in razloge, ki jih mora vsebovati obrazložitev po 214. členu ZUP.
ZUS-1 člen 37. ZUP člen 214. Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (2020) člen 11, 11/2, 11/2-1.
Izpodbijana odločba ne vsebuje nobene navedbe glede ugotovljenega dejanskega stanja in posledično ne vsebuje tudi nobene presoje dokazov, niti ne vsebuje razlogov, ki bi glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejeto odločitev, saj izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja niti iz katere države je vstopil tožnik na območje Republike Slovenije in ura vstopa, kakor tudi ne, na kateri seznam je uvrščena država, iz katere je vstopil v Republiko Slovenijo in iz katerega razloga je tožniku odrejena karantena. Odločba prav tako ne vsebuje nobenih ugotovitev glede tožnikovih ugovorov glede izpolnjevanja pogojev za obstoj izjeme iz 1. točke drugega odstavka 11. člena Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah in v notranjosti Republike Slovenije. Ker ima upravni akt take bistvene pomanjkljivosti, da se ne more presoditi, ali je zakonit ali ne, je sodišče tožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek.
Toženka je na strokovno mnenje Komisije za cepljenje vezana, vendar mora preveriti, ali je sestavljeno v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 22. č člena ZNB in 3. in 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP. Glede na enotno upravnosodno prakso ima mnenje komisije naravo izvedenskega mnenja. Vsebina mnenja mora zato zajemati vse, kar določa drugi odstavek 193. člena ZUP. Z vsebino mnenja je treba starše seznaniti.