Zahteva iz šestega odstavka 22.a člena ZNB pomeni, da mora sama vložitev predloga za opustitev cepljenja temeljiti na zdravstveno indiciranih razlogih, podprtih z ustrezno zdravstveno dokumentacijo, ne pa morebiti na sumih, strahovih, pomislekih ali prepričanjih v zvezi s cepljenem.
Da bi toženka predlog za opustitev cepljenja lahko vsebinsko obravnavala, bi morala tožnika predlogu priložiti ustrezno zdravstveno dokumentacijo, kot jo zahteva šesti odstavek 22.a člena ZBN, česar pa nista storila, zato je toženka njuno vlogo utemeljeno zavrgla kot nepopolno na podlagi devetega odstavka 22.a člena ZNB.
ZDUPŠOP člen 72, 72/1. ZNB člen 53d. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3.
COVID-19 - posledice cepljenja - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - ugoditev tožbi
Z vidika spoštovanja strankine pravice do izjave iz 9. člena ZUP iz sodne prakse izhaja, da mora uradna oseba stranki posredovati (tudi) svoje videnje dejanskih in pravnih okoliščin zadeve, med drugim tudi uspeh dokazovanja in predvideno vsebino odločitve, kar je še posebej pomembno v primeru, če je rezultat postopka za stranko neugoden.
Obveznega cepljenja ni treba izvesti le takrat, kadar Ministrstvo za zdravje z odločbo, izdano v posebnem postopku, ki je urejen v 22.a do 22.č členu ZNB, ugotovi, da so izpolnjeni predpisani pogoji, na podlagi katerih se obvezno cepljenje opusti. Zakonodajalec je s sprejemom ukrepa obveznega cepljenja ravnal v skladu z dolžnostjo, določeno v 51. členu Ustave RS, da se vsem, še posebej otrokom, zagotovi najvišja možna stopnja zdravja. Z določitvijo obveznega cepljenja je izhajal iz dejstva, da je zagotovitev zdravja celotne populacije pomembnejša vrednota od bolnikove (v danem primeru starševe) pravice odločati o samem sebi (v danem primeru o otroku).
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - razlogi za opustitev cepljenja - poziv na dopolnitev vloge - zdravstvena dokumentacija - zavrženje vloge - novela - sprememba določbe zakona
Po 6. členu ZNB-B se dopolnitev vloženih predlogov zahteva v zadevah, o katerih do uveljavitve ZNB-B še ni bilo pravnomočno odločeno. Gre torej za določilo, ki ureja vprašanje, po katerih pravilih se nadaljujejo in končajo postopki s predlogi za opustitev cepljenja, ki so bili v teku ob uveljavitvi ZNB-B, in sicer se s tem določilom določa, da se ti postopki nadaljujejo po novih, spremenjenih procesnih pravilih. V tej zvezi absolutnega pravila, da bi se postopki morali končati po procesnih pravilih, po katerih so se začeli, ni.
Zakonodajalec je v ZMedPri oblikoval osnovni zakonski okvir za določanje pristojbin, s tem ko je določil vrste postopkov, za katere se pristojbina plača, in zavezance za plačilo (tj. predlagatelj postopka). Ne ureja pa zakon podrobneje načina zaračunavanja pristojbine, ampak to prepušča podzakonskemu predpisu, na kar odkazuje tretji odstavek 62. člena ZMedPri, ki določa: "Višino pristojbin iz prvega in drugega odstavka tega člena določi minister." ZMedPri po navedenem daje podlago za določitev pristojbine za vpis oz. spremembo vpisa medicinskega pripomočka v register, medtem ko sta način obremenitve in višina javne dajatve določena z podzakonskim aktom.
Povezava odmere pristojbin z načinom vodenja registra ni nerazumna, ampak je sistemsko povezana z registracijo in identifikacijo medicinskih pripomočkov na ravni modela.
Pravilnik, ki na podlagi zakonskega pooblastila natančneje določa oziroma razdela kriterije za odmero pristojbin za vpis medicinskih pripomočkov v register tako, da pristojbino veže na vsak posamezen model medicinskega pripomočka, ni v neskladju z zakonom in posledično kršitev 153. oziroma 2. člena Ustave ni podana. Iz istih razlogov tudi ni bilo kršeno načelo legalitete.
Na podlagi izvedenega dokaznega postopka glede na zgoraj povzete podatke o tožničinem poslovanju in višini pristojbin na letni ravni, višina pristojbine za vpis v register medicinskih pripomočkov ni pretirana oziroma nesorazmerna glede na pridobljeno korist in posledično načelo ekvivalence ni bilo kršeno.
Tožnica se v razlogih tožbe sklicuje na ničnostne razloge iz 3., 5. in 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, vendar jih ne konkretizira, ampak po vsebini dejansko zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava. Na te ugovore je sodišče predhodno že odgovorilo. Kršitev materialnega prava pa ni ničnostni razlog po določbah ZUP, zato bi se taka kršitev lahko uporabila kot podlaga za izrek ničnosti odločbe zgolj v primeru, če bi tak razlog navedel področni zakon (npr. ZMedPri). Sodišče na ničnost pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 37. člena ZUS-1), izpodbijani sklep ni ničen, saj je bil izdan v okviru toženkinih pristojnosti, je izvršljiv, ni bil izdan kot posledica priseljevanja, izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja, kot že pojasnjeno, pa tudi ZMedPri ne določa posebnega razloga za izrek ničnosti odločb, izdanih na njegovi podlagi.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - razlogi za opustitev cepljenja - strokovno mnenje komisije - obrazložitev odločbe - pravica do izjave
Ker se izpodbijana odločba zgolj sklicuje na mnenje in ne vsebuje nobenih odgovorov na uveljavljane razloge tožnikov (glede nezaželenih učinkov po predhodnem odmerku cepiva A). zlasti pa tudi ne na njune izčrpne pripombe na mnenje Komisije, je bila tožnikom kršena pravica do izjave, kot izhaja iz 9. člena ZUP.
Po presoji sodišča bi iz sklepa o zavrženju, zato da bi sklep ustrezal zahtevi po obrazloženosti upravne odločbe, moralo konkretizirano in obrazloženo izhajati, zakaj je bila vloga zavržena, torej zakaj je predložena zdravstvena dokumentacija neustrezna in na kakšni podlagi je organ sprejel takšno odločitev. Takšna presoja po mnenju sodišča zahteva presojo medicinskih razlogov, o čemer bi morala presojati komisija ter tozadevno pojasniti, zakaj določena zdravstvena dokumentacija ni ustrezna in iz katerih razlogov, takšno strokovno mnenje komisije pa bi nato upravnemu organu služilo kot podlaga za ustrezno obrazloženo odločbo o zavrženju predloga za opustitev cepljenja.
V času izdaje izpodbijanega sklepa je že veljala novela ZNB-B (ta se uporablja od 29. 10. 2020), ki je uzakonila, da se predlog, ki ne vsebuje ustrezne medicinske dokumentacije, zavrže.
Po presoji sodišča bi iz sklepa o zavrženju moralo argumentirano izhajati, zakaj je bila ob predloženi zdravsteni dokumentaciji vloga zavržena, torej zakaj je predložena zdravstvena dokumentacija neustrezna in na kakšni podlagi je organ sprejel takšno odločitev. Takšna presoja zahteva presojo medicinskih razlogov, o čemer bi morala presojati komisija, ki bi morala tudi pojasniti, zakaj določena zdravstvena dokumentacija ni ustrezna in iz katerih razlogov, takšno strokovno mnenje komisije pa bi nato upravnemu organu služilo kot podlaga za ustrezno obrazložen akt o zavrženju oz. zavrnitvi predloga za opustitev cepljenja.
ZNB člen 22a, 22a/5, 22a/7, 22a/9. ZUP člen 67, 67/2, 138, 237, 237/2, 237/2-7.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja otroka - nepopoln predlog - zavrženje nepopolne vloge - bistvena kršitev določb upravnega postopka - komisija za cepljenje - strokovno mnenje komisije
Pri presoji predlogov za opustitev cepljenja toženki skladno z ZNB pomaga komisija za cepljenje. Ta po preučitvi predloga, pridobitve morebitne dodatne dokumentacije ali dodatnih preiskav ter razgovora z osebo oziroma zakonitimi zastopniki osebe poda strokovno mnenje o tem, ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, takšno strokovno mnenje pa posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje. Na podlagi strokovnega mnenja komisije toženka izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja.
Po presoji sodišča bi iz sklepa o zavrženju moralo konkretizirano in obrazloženo izhajati, zakaj je bila vloga zavržena, torej zakaj je predložena zdravstvena dokumentacija neustrezna in na kakšni podlagi je organ sprejel takšno odločitev. Takšna presoja po mnenju sodišča zahteva presojo medicinskih razlogov, o čemer bi morala presojati komisija ter tozadevno pojasniti, zakaj določena zdravstvena dokumentacija ni ustrezna in iz katerih razlogov, takšno strokovno mnenje komisije pa bi nato upravnemu organu služilo kot podlaga za ustrezno obrazloženo odločbo o zavrženju predloga za opustitev cepljenja.
Do vsebine zdravstvene dokumentacije se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila.
Komisija je tista, ki odredi/določi dodatne zdravstvene preglede, za to, da lahko popolno prouči razloge morebitne opustitve cepljenja, ki so šele nato lahko podlaga za odločitev organa odločanja.
Tožnik mnenju Komisije oporeka zgolj s sosledjem dogodkov, iz katerega pa po mnenju sodišča ni mogoče s prepričanjem izkazati, da je vzrok za poslabšanje zdravstvenega stanja in hospitalizacijo ravno cepljenje.
Tožena stranka ne prereka dejstva, da je tožnik vložil zahtevek za uveljavljanje pravice do odškodnine za škodo zaradi cepljenja proti COVID-19, da je toženi stranki poslal dopis naj o njegovi vlogi odloči v nadaljnjih 7 dneh in dejstva, da o vlogi tožnika ni odločila. Sodišče zato šteje tako ugotovljeno dejansko stanje kot neprerekano.
zdravstvena dokumentacija - vpogled v zdravstveno dokumentacijo
V okoliščinah konkretnega primera tako ni mogoče slediti razlagi tožnice, da je izvedenska dokumentacija že po naravi stvari medicinska dokumentacija (oziroma zdravstvena dokumentacija po ZPacP) in, da pod ta pojem zato sodi tudi komunikacija med ISM in organi pregona. Pod pojem zdravstvena dokumentacija iz 42. člena ZPacP se šteje le dokumentacija, ki je v neposredni zvezi s smrtjo in ki nastane pri izvajanju zdravstvenih storitev s tem v zvezi (priprava zdravniškega poročila o smrti in klinična ter sanitarna obdukcija s spremljajočimi analizami), ali dokumentacija, ki ima temelj v času pred smrtjo, do zapisov pa pride po smrti.
Organ odločanja najverjetneje nima medicinskih znanj, zaradi česar (ob predloženi zdravstveni dokumentaciji) ne more brez ustrezne strokovne podlage oceniti ali gre za ustrezno zdravstveno dokumentacijo, torej ali je po njeni vsebini (materialna formalnost vloge) ustrezna, da se postopek sploh lahko začne. Ne gre namreč prezreti zakonski določil, da mora komisija pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja, skladno z določilom prvega odstavka 22. c člena ZNB, šele proučiti predlog in razloge za opustitev cepljenja, in če oceni za potrebno, zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede.
Komisija je namreč v tovrstnih postopkih strokovni pomočnik organa, na podlagi ugotovitev katere lahko nato organ, ob strokovno podanih medicinskih razlogih in ustrezni uporabi zakonskih določil, odloči o predlogu za opustitev cepljenja.
cepljenje - obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - razlogi za opustitev cepljenja - obrazložitev odločbe
Odločitev organa je bila najmanj preuranjena, saj bi moral inšpekcijski organ pred izdajo izpodbijane odločbe v okviru ugotovitvenega postopka ugotoviti, kakšno je dejansko zdravstveno stanje mladoletnega otroka (prisotne alergije), za katerega je odredil ukrep neodvisno od možne podaje predloga za opustitev cepljenja. Morebitne razloge za opustitev cepljenja, še posebej, če gre za otroka, ki bi lahko bil alergičen na morebitne sestavine cepiva, je pred izdajo odločbe treba jasno razčistiti skladno z določili ZUP.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - razlogi za opustitev obveznega cepljenja - strokovno mnenje komisije - obrazložitev odločbe
Ob opisanem dejanskem stanju v zvezi z zdravstvenim stanjem mld. A. A. in zakonsko določenimi razlogi za opustitev cepljenja (drugi odstavek 22.a člena ZNB) se sodišče ne strinja s tožbenim očitkom, da mnenje strokovne komisije ne bi bilo obrazloženo. Tožnika namreč obstoja prvih dveh razlogov nista niti zatrjevala, glede tretjega razloga pa je komisija v strokovnem mnenju pojasnila, da alergične in druge bolezni v družini in sorodstvu, okužbe dihal in alergične bolezni pri mld. A. A. niso razlog za opustitev cepljenja. In če je temu tako (torej, da zdravstvena stanja, ki jih v predlogu opisujeta tožnika in izhajajo tudi iz zdravstvenega kartona mld A. A., niso razlog za opustitev cepljenja, kar je strokovna ocena, v katero se sodišče ne spušča), je pa s tem strokovna komisija tudi pojasnila, zakaj se ni odločila za izvedbo dodatnih zdravstvenih pregledov v smislu določbe prvega odstavka 22.c člena ZNB.
Komisija za cepljenje poda (zgolj) mnenje o obstoju razlogov za opustitev ali neopustitev cepljenja, o opustitvi oziroma o neopustitvi cepljenja v upravnem postopku pa odloči minister kot stvarno pristojni upravni organ. Ta mora pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Njegova odločba mora vsebovati vse razloge, ki jih mora vsebovati obrazložitev, tj. zlasti razloge, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov, razloge, ki so mu glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejeto odločitev, in razloge, zaradi katerih ni ugodil kakšnemu zahtevku strank.
ZPacP člen 14, 15, 16, 17, 18, 65. Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (2010) člen 3, 9, 6, 10.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - pregled - zdravstveni pregled - uporaba materialnega prava - zmotna uporaba materialnega prava
Pravica do spoštovanja pacientovega časa je pravica, ki je namenjena predvsem zagotavljanju transparentnega in enakopravnega obravnavanja vseh pacientov, s ciljem doseganja čim krajših čakalnih dob, ni pa pravica, ki bi čakalne dobe reševala. O kršitvi pacientovega časa bi torej lahko govorili le v primeru, če bi se ugotovilo, da prizadeta stranka ni bila obravnavana enakopravno, oziroma povedano drugače, da so bile druge pacientke, ki so bile prav tako naročene na nenujni pregled in nato zaradi objektivnih razlogov prenaročene, naročene na nov termin pregleda v krajšem času, kot je bila naročena prizadeta stranka glede na prvotno določen datum pregleda.
Prvi odstavek 72. člena ZDUPŠOP v postopku odločanja o pravici do denarne odškodnine zaradi posledic cepljenja za COVID-19 predvideva subsidiarno uporabo določb ZNB v delu, ki ureja odškodninsko odgovornost za škodo, ki nastane osebi zaradi obveznega cepljenja. Toženka mora zato upoštevati, da mora NIJZ pripraviti strokovno mnenje iz prve alineje drugega odstavka 72. člena ZDUPŠOP v roku treh mesecev od prejema podatkov in dokumentacije s strani toženke (tretji odstavek 53.d člena ZNB). Po prejemu strokovnega mnenja NIJZ mora toženka v roku 30 dni izdati odločbo o pravici do odškodnine (prvi odstavek 53.d člena ZNB). Glede na nerazumljiv uvodni stavek drugega odstavka 72. člena ZDUPŠOP, ki bi po strogi besedni razlagi kazal na to, da stranka svoje pravice iz ZDUPŠOP ne more uveljavljati, rok določen v 53.č členu ZNB pa stranki teče (od cepljenja), naj določbe ZNB uporabi kot splošne v razmerju do ZDUPŠOP in izpelje postopek.