spor majhne vrednosti – dopolnitev tožbe – vmesna sodba
Tudi v primeru, da bi sodišče z vmesno sodbo ugotovilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen, zahtevku ne bi moglo ugoditi, glede na to, da tožeča stranka, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, zahtevka po višini ni utemeljila. Predložila je le vtoževane račune, kljub ugovoru tožene stranke pa ni obrazložila načina obračunavanja okoljske dajatve toženki in tudi ni ponudila dokazov, na podlagi katerih bi sodišče lahko preverilo, ali so zneski dajatve toženki pravilno izračunani in posamezni parametri pravilno določeni.
Pri objektivni odškodninski odgovornosti oškodovanec ni dolžan dokazati same vzročne zveze kot predpostavke za odškodninsko odgovornost, ampak lažje dokazljivo posredno pravno pomembno dejstvo, to je obstoj zveze med nevarno stvarjo, to je avtobusom, in škodo oziroma t.i. domnevno bazo, vzročna zveza pa se nato domneva.
ZPIZ-1 člen 72, 72/1, 91, 91/1, 91/1-3, 94, 252, 252/2.
invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – razporeditev delovnega invalida na drugo ustrezno delo – nadomestilo za invalidnost – rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je začasno odločbo in z njo v zvezi dokončno odločbo o priznanju pravice do nadomestila za invalidnost neutemeljeno odpravilo in kot argument za odločitev navedlo nejasnost. Nejasnosti pritožbeno sodišče ni ugotovilo, saj iz izreka omenjene odločbe (ter tudi iz obrazložitve) jasno izhaja, da je bila tožniku priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, ki se zavarovancu prizna ob ugotovljeni III. kategoriji invalidnosti, če je (kot tožnik) zmožen za delo s polnim delovnim časom. Nadalje iz izreka izhaja, da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost odločeno s posebno odločbo.
odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – padec na poledenelih tleh – varstvo pri delu – opustitev dolžnega ravnanja – nedopustnost opustitve – trditveno in dokazno breme za izkaz kršitev delodajalčevih obveznosti
Tožnik (delavec) mora priskrbeti ustrezno trditveno podlago in dokaze zanjo, navesti kršitev delodajalčevih obveznosti, pri tem pa konkretno in natančno opredeliti dolžnosti delodajalca, ki bi jih ta moral opraviti, da bi zagotovil varno delo. Sklicevanje na temeljna načela zakona, ki imajo povsem splošen značaj, ne zadošča.
Za pravilno materialnopravno presojo vprašanja krivdne odgovornosti delodajalca za tožniku pri delu nastalo škodo je treba ugotoviti obstoj vseh elementov civilnega delikta. Z vidika le-teh pa še dvoje in sicer, 1. pogoj za opredelitev neke opustitve kot nedopustne je nujna kršitev konkretiziranega dolžnostnega ravnanja, 2. za obstoj krivdne odgovornosti delodajalca, ki se sicer resda domneva, pa mora oškodovani delavec navesti, sodišče pa ugotoviti dejstva, iz katerih izhaja, da mu je škodo povzročil delodajalec.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – trditev – dokaz – težko nadomestljiva škoda – posestna pravda
Tožnik ni izkazal zatrjevanega drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, in sicer potrebnosti začasne odredbe, da se prepreči nastanek težko nadomestljive oziroma zatrjevane velike in nenadomestljive škode.
ZPP člen 206, 206/1. ZDen člen 72, 72/2, 78, 78/2.
prehod denacionaliziranega premoženja na dediče – prikrajšanje dediča zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja – skupnost dedičev denacionaliziranega premoženja
Skupnost dedičev se ustvari s pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe. Gre za lastninsko skupnost, predvideno s stvarnopravno zakonodajo, katere predmet je denacionalizirano premoženje. Ta skupnost dedičev lahko vstopa tudi v obligacijske odnose – nastopa navzven v pravne povezave s tretjimi osebami, vendar zgolj v zadevah upravljanja, uživanja skupne stvari in razpolaganja s skupno stvarjo. V takem primeru so v pravdnem postopku res le vsi skupaj aktivno legitimirani.
Niti splošna obligacijska določila in niti 72. čl. ZDen dedičev ne silijo, da zahtevek po 2 odst. 72. čl. ZDen uveljavljajo skupaj. Posledica dejstva, da premoženja določen čas ni bilo mogoče uporabljati, ga upravljati oz. z njim razpolagati, se je odrazila v sferi vsakega od dedičev in vsak od njih samostojno odloča, ali bo to prikrajšanje uveljavil ali ne. Gre za individualno prikrajšanje in ne prikrajšanje skupnosti dedičev, zato je, tudi pred izdajo sklepa o dedovanju, vsak od dedičev samostojno legitimiran za uveljavitev tovrstnega zahtevka.
stroški – stroški postopka – prosti preudarek – zakonski spor – razveza zakonske zveze
V postopku v zakonskih sporih odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Pri tem je treba pravično upoštevati vse okoliščine posameznega primera.
odškodninska odgovornost države – bivalne razmere v zaporu - pravno relevantna škoda – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – protipravnost ravnanja - vzročna zveza
Vprašanje pravno priznane škode je odvisno ne samo od majhnosti osebnega prostora, ampak od drugih dejavnikov, kot so skupni prostori v zaporu, možnost sprehajanja na prostem, duševno in telesno stanje zapornika.
Da gre za pravno priznano škodo mora iti za moteno duševno ravnotežje in duševni mir osebe, saj vsak poseg v človekovo notranje življenje že ni pravno priznan. Ni mogoče načina prestajanja kazni, kot ga opisuje tožnik, opisati za nedostojnega in za mučenje.
Če nepremičninska družba pred sklenitvijo pogodbe, v zvezi s katero posreduje, ne preveri pravnega stanja nepremičnine in kupca ne opozori glede pravnih napak nepremičnine, ne ravna s predpisano profesionalno skrbnostjo.
duševno zdravje – zdravljenje pod posebnim nadzorom – prisilna hospitalizacija
Zaključek sodišča prve stopnje, da je potrebno zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez pritožnikove privolitve, je pravilen. Nedvomno je izvedeni dokazni postopek pokazal, da ima pridržani duševno motnjo, zaradi katere je motena njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja. V dokaznem gradivu je imelo sodišče prve stopnje tudi zanesljivo podlago za sklep, da pridržani s svojim ravnanjem ogroža svoje zdravje, zdravje ali celo življenje drugih (svoje matere), hkrati pa povzroča tudi hudo premoženjsko škodo sebi kot tudi drugim. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da je do svojega zdravstvenega stanja povsem nekritičen, da zanika bolezen, da jemanje zdravil odklanja, zato je za njegovo zaščito nujno, da se zdravljenje izvaja pod posebnim nadzorom.
izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – začasna odredba
Odločitev zemljiškoknjižnega referenta in sodnika je skladna z določilom, na podlagi katerega se izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve dovoli, če je bil sklep o začasni odredbi razveljavljen oziroma spremenjen.
Napačna je odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero je tožencu naložilo sklenitev kupoprodajne pogodbe za sporno nepremičnino, čeprav ima (pod prej navedenimi pogoji) le zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine.
prepozen dokazni predlog – prekluzija dokaznega predloga – opravičljiv razlog za prepozen dokazni predlog
Ker je tožeča stranka šele na drugem naroku za glavno obravnavo, ob zaslišanju priče Ja. G. izvedela, da je računovodstvo Ja. G. vodila njegova žena Jo. G. in da je ta bila seznanjena z izdajo računa za opravljena dela svojega moža, ji ni moč očitati, da bi dokaz z njenim zaslišanjem lahko predlagala že prej.
kreditna pogodba – solidarno poroštvo – zapadlost kredita pred koncem glavne obravnave
Dejstvo, da je drugotožena stranka gospodarska pravna oseba, še ne zadošča za obstoj solidarnega poroštva, glede na to, da v konkretnem primeru ne gre za gospodarsko pogodbo. Je pa drugotožena stranka prevzela solidarno poroštvo s tem, ko je podpisana na strani 2 na koncu kreditne pogodbe, katere del so tudi pogodbeni pogoji, ki vsebujejo tudi določbo o solidarnem poroštvu.
Pripis v listini, da tretjetoženka jamči kot porok in dolžnik za terjatve po kreditni pogodbi, je mogoče razumeti le tako, da jamči kot porok in plačnik.
invalidnost I. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – invalidska pokojnina
Na podlagi ugotovitve, da je pri tožnici prišlo do izgube delazmožnosti, je sodišče prve stopnje tožnico utemeljeno razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine.
družinska pokojnina – pogoji za priznanje pravice – sredstva za preživljanje – denarna socialna pomoč – zunajzakonska skupnost
Tožnik je zahtevo za priznanje pravice do družinske pokojnine vložil po tem, ko je že veljala sprememba Sklepa o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane, s katero je bilo določeno, da se med dohodke družinskih članov, ki se upoštevajo pri izračunu minimalnih sredstev za preživljanje, ne všteva denarna socialna pomoč. Iz tega razloga sodišče prve stopnje njegove zahteve za priznanje pravice do družinske pokojnine ne bi smelo zavrniti, češ da ga pokojni oče ni preživljal, ker sta s partnerko prejemala denarno socialno pomoč, s čimer naj bi bilo v celoti zagotovljeno tožnikovo preživljanje.
OZ izrecno ne omejuje sklepanja posredniških pogodb na določen krog oseb, je pa iz določila glede skrbnosti posrednika možno zaključiti, da posrednik dejavnost posredovanja opravlja poklicno. Od osebe, ki se s posredništvom ne ukvarja poklicno in se kot taka tudi ne predstavlja v stikih s strankami, ni mogoče zahtevati in pričakovati ravnanja, ki ustreza standardu dobrega gospodarstvenika, niti ni mogoče nanjo na tej podlagi prevaliti odgovornosti za škodo, ki je morebiti nastala zaradi opustitve določenih ravnanj, ki sicer pritičejo dobremu gospodarstveniku.
pravice iz naslova invalidnosti – invalidnost – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – mnenje invalidske komisije
Predlagani dokazi (pribava zdravstvenega kartona tožnika, zaslišanje njegovega osebnega zdravnika in postavitev sodnega izvedenca medicinske stroke) niso taki, da bi bili očitno neprimerni ali da bi dokazovali nekaj, kar bi bilo že dokazano, zato bi jih moralo sodišče prve stopnje izvesti, ne pa zgolj na podlagi mnenj invalidske komisije presoditi, da pri tožniku ni podana invalidnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0067636
ZD člen 128, 128/1.
dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival socialno pomoč – obseg zapuščine
V primeru, da je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem skrbstvu (stroški družinskega pomočnika) ne pride do dedovanja tistega njegovega premoženja, ki ustreza vrednosti pomoči in to premoženje ne sodi v zapuščino, saj pripada dajalcu pomoči.
Tožeča stranka (oškodovanec) je po tem, ko je s svojo prvotno dejansko tezo o toženkinem protipravnem ravnanju propadel, začel svoj odškodninski zahtevek graditi na nečem drugem, novem. Ker bi to ob ustrezni skrbnosti lahko storil že prej, je glede takšne, nove trditvene podlage, prekludiran.