prekinitev postopka – izbris tožene stranke brez likvidacije
Ker je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije je sodišče prekinilo postopek zaradi prenehanja obstoja stranke, ki je bila pravna oseba. Pritožbene navedbe glede pravnega nasledstva tožene stranke ne izpodbijajo pravno relevantnih dejstev za odločitev prekinitvi postopka po 3. točki 1. odstavka 205. člena ZPP niti glede odločitve o nadaljevanju postopka po 1. odstavku 208. člena ZPP.
plača – dodatek k plači – pogodba o izobraževanju – plačilo za delo – dejansko opravljeno delo – čisti denarni zahtevek – sodno varstvo
Zahtevek iz naslova dejansko opravljenega dela je (čisti) denarni zahtevek, v zvezi s katerim je dopustno neposredno sodno varstvo.
Tožnica je (v pretežni meri) utemeljeno vtoževala plačilo po dejansko opravljenem delu, ki ga je morala v spornem obdobju opravljati poleg svojega dela po pogodbi o zaposlitvi, saj to delo ni sodilo v delokrog njenega delovnega mesta in tudi ni bilo le rutinske narave.
izostanek tožeče stranke z naroka – fikcija umika tožbe – vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožeča stranka ob določitvi novega naroka za glavno obravnavo na narokih 18. 05. 2010 in 07. 09. 2010 ni bila opozorjena na posledice izostanka z naroka v smislu 4. odstavka 282. člena ZPP, je utemeljena pritožba, da niso izpolnjene procesne predpostavke za presumpcijo umika tožbe iz 4. odstavka 282. člena ZPP.
Vprašanje odgovornosti aktivnih družbenikov izbrisane družbe za njene obveznosti na podlagi 6. in 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP, se nanaša na stvarno legitimacijo toženih strank v pravdi, ki je opredeljena z določbami materialnega prava in se presoja v okviru utemeljenosti tožbenega zahtevka. Vprašanje procesne legitimacije tožene stranke pa je v civilni pravdi odvisno od tega, proti komu tožeča stranka zahteva pravno varstvo. Ker je tožeča stranka v obravnavanem primeru zahtevala nadaljevanje postopka proti vsem družbenikom prvotno tožene stranke, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vse družbenike izbrisane družbe pozvalo, naj vstopijo v pravdo.
družinska pokojnina – pogoji za priznanje pravice – sredstva za preživljanje – denarna socialna pomoč – zunajzakonska skupnost
Tožnik je zahtevo za priznanje pravice do družinske pokojnine vložil po tem, ko je že veljala sprememba Sklepa o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane, s katero je bilo določeno, da se med dohodke družinskih članov, ki se upoštevajo pri izračunu minimalnih sredstev za preživljanje, ne všteva denarna socialna pomoč. Iz tega razloga sodišče prve stopnje njegove zahteve za priznanje pravice do družinske pokojnine ne bi smelo zavrniti, češ da ga pokojni oče ni preživljal, ker sta s partnerko prejemala denarno socialno pomoč, s čimer naj bi bilo v celoti zagotovljeno tožnikovo preživljanje.
ZPP člen 206, 206/1. ZDen člen 72, 72/2, 78, 78/2.
prehod denacionaliziranega premoženja na dediče – prikrajšanje dediča zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja – skupnost dedičev denacionaliziranega premoženja
Skupnost dedičev se ustvari s pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe. Gre za lastninsko skupnost, predvideno s stvarnopravno zakonodajo, katere predmet je denacionalizirano premoženje. Ta skupnost dedičev lahko vstopa tudi v obligacijske odnose – nastopa navzven v pravne povezave s tretjimi osebami, vendar zgolj v zadevah upravljanja, uživanja skupne stvari in razpolaganja s skupno stvarjo. V takem primeru so v pravdnem postopku res le vsi skupaj aktivno legitimirani.
Niti splošna obligacijska določila in niti 72. čl. ZDen dedičev ne silijo, da zahtevek po 2 odst. 72. čl. ZDen uveljavljajo skupaj. Posledica dejstva, da premoženja določen čas ni bilo mogoče uporabljati, ga upravljati oz. z njim razpolagati, se je odrazila v sferi vsakega od dedičev in vsak od njih samostojno odloča, ali bo to prikrajšanje uveljavil ali ne. Gre za individualno prikrajšanje in ne prikrajšanje skupnosti dedičev, zato je, tudi pred izdajo sklepa o dedovanju, vsak od dedičev samostojno legitimiran za uveljavitev tovrstnega zahtevka.
stroški – stroški postopka – prosti preudarek – zakonski spor – razveza zakonske zveze
V postopku v zakonskih sporih odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Pri tem je treba pravično upoštevati vse okoliščine posameznega primera.
SPZ člen 88, 89, 89/1, 89/2, 223. ZTLR člen 58, 58/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nujna pot – določitev nujne poti – načelo sorazmernosti
Prvo sodišče je pri odločanju v zadevi izhajalo iz določbe 2. odst. 89. čl. SPZ, kot da je pri določanju nujne poti edino pomembno le to, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. Takšno izhodišče je materialnopravno napačno, saj prvo sodišče ni ustrezno upoštevalo tudi določbe 1. odst. 89. čl. SPZ, po kateri sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Z ustanovitvijo nujne poti mora nastati za gospodujoče zemljišče večja korist, kot pa bi znašala škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini. Tudi v tem pogledu je torej treba upoštevati načelo sorazmernosti. Sorazmernost ni podana, če se z nujno potjo onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Poleg tega je treba upoštevati tudi načelo čim manjše obremenitve tuje nepremičnine. V okviru tega nujne poti praviloma ni mogoče ustanoviti, če bi ta med drugim potekala tudi preko dvorišča.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069376
ZIZ člen 270, 270/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
začasne odredbe – kontradiktornost postopka
Ker je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, je ta, glede na to, da je prvostopenjsko sodišče toženo stranko že vključilo vanj, postal kontradiktoren. To pa pomeni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče zaradi zagotovitve procesnega ravnotežja strank, pri svoji odločitvi upoštevati vse navedbe, ki jih je tožena stranka podala do ponovne odločitve prvostopenjskega sodišča o predlagani začasni odredbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0067668
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3. OZ člen 179.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – škoda – odškodnina – spolzka tla v trgovini
V tožbi zatrjevana dejstva omogočajo presojo vsebinske sklepčnosti tako glede zatrjevanja telesnih bolečin, nevšečnosti med zdravljenjem, prestanega strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da vrednost z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR, je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je takšna revizija nedovoljena in da jo je zato potrebno zavreči, pravilna in zakonita.
ureditev meje – lastninski spor – zatrjevanje lastninske pravice v postopku zaradi ureditve meje - ustavitev nepravdnega postopka
Zatrjevanje lastninske pravice v postopku zaradi ureditve meje ne more predstavljati predhodnega vprašanja v smislu 8. do 10. člena ZNP, kar bi terjalo morebitno prekinitev postopka. Sodišče, v kolikor seveda gre za mejni spor, namreč močnejšo pravico, pod pogoji, ki jih zakon določa, vedno samo ugotavlja in nato na tej podlagi tudi določi mejo. V kolikor pa ne gre za mejni spor, ampak za lastninskopravni spor, pa se zadeva ne rešuje v nepravdnem, ampak v pravdnem postopku in ravnanje sodišča v tem primeru izrecno ureja 17. člen ZNP.
pravnomočnost izreka sodbe – predlog za vpis v zemljiško knjigo – identifikacijski znak nepremičnine
Tudi gospodujoče zemljišče, v korist katerega se služnost dovoli – vknjiži, mora biti označeno z identifikacijskih znakom, ki pa je oznaka katastrske občine in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru.
Pravnomočen postane le izrek sodbe in le ta se upošteva, ne pa tudi obrazložitev.
invalid III. kategorije – omejitve pri delu – javna dela
Obstoj invalidnosti se ugotavlja glede na delo, na katero je zavarovanec razporejen oziroma ga dejansko opravlja, in glede na njegov poklic, ne pa glede na delo, ki ga opravlja preko javnih del, še posebej, če gre za opravljanje javnih del v skrajšanem delovnem času.
obvezno zavarovanje v prometu – regres zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – vzročna zveza med kršitvijo zavarovalne pogodbe ter nastankom škode
Zavarovanje avtomobilske odgovornosti pomeni zavarovanje lastnika motornega vozila proti odgovornosti za škodo, ki jo povzroči tretjim osebam. Zavarovana je torej odgovornost lastnika vozila, kar pomeni, da lahko zavarovalnica izplača odškodnino le v primeru, če je sklenitelj zavarovanja ali zakoniti uporabnik motornega vozila odgovoren za škodo. Če zavarovalnica izplača škodo, čeprav zavarovanec ni odgovoren za škodo, jo je izplačala neutemeljeno, zato je tudi ni upravičena regresirati od zavarovanca.
Do nezgode namreč ni prišlo zaradi nenadne zaustavitve vozila na voznem pasu, kot je bilo tožencu očitano, zgolj znižanje hitrosti zaradi prilagoditve vremenskim razmeram (megla) pa ne predstavlja kršitve cestnoprometnih predpisov. Če pa je temu tako, je zavarovalnica izplačala odškodnino oškodovanki neutemeljeno, zato te ni upravičena regresirati od zavarovanca, ne glede na to, da je sam prekršil zavarovalno pogodbo. Njegova kršitev namreč ni bila v vzročni zvezi z nastankom nezgode.
Toženec je navedel, da je zahteval od GURS ortofoto posnetke nepremičnin šele z dopisom z dne 21. 06. 2010, torej skoraj tri leta po predlaganju tega dokaza. Tako predloženi dokaz pa ni tak, da bi bila sodišču omogočena njegova izvedba. Zato je predlagal nov dokaz. S tem predlogom pa je bil prekludiran, saj ni navedel opravičljivih razlogov, zakaj te procesne aktivnosti ni izpeljal že prej. Upoštevanje takšnega dokaznega predloga bi bilo v nasprotju z načelom koncentracije in pospešitve postopka, ki ga uveljavlja določba 286. člena ZPP.
Izrek sklepa o motenju posesti, s katerim sodišče ugodi tožbenemu zahtevku, ima tradicionalno tri dele. Prvi je ugotovitev posesti in motilnega dejanja, drugi odredba tožencu, da vzpostavi prejšnje posestno stanje, tretji pa vsebuje prepoved takšnega ali drugačnega motilnega dejanja tudi v bodoče. Takšen tožbeni zahtevek je v celoti v skladu s 34. členom SPZ, ki določa obseg sodnega varstva.
Zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi predvideva 15. člen ZVEtL v zvezi s 26. členom tega zakona. Zaznambo sodišče opravi, če prejme odredbo nepravdnega sodišča, pa tudi če predlog za zaznambo vloži predlagatelj po ZVEtL. V postopku zaznambe se ne odloča o utemeljenosti postopka, marveč je pomembno le-to, ali tak postopek obstaja ali ne. To pravno dejstvo, torej obstoj postopka po ZVEtL, je predmet zaznambe.
ZVEtL v prehodnih in končnih določbah ureja primere, ko se predlog nanaša na določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 01. 01. 2003. V teh primerih lahko upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku iz 26. člena ZVEtL ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu.
Pri objektivni odškodninski odgovornosti oškodovanec ni dolžan dokazati same vzročne zveze kot predpostavke za odškodninsko odgovornost, ampak lažje dokazljivo posredno pravno pomembno dejstvo, to je obstoj zveze med nevarno stvarjo, to je avtobusom, in škodo oziroma t.i. domnevno bazo, vzročna zveza pa se nato domneva.
ZPIZ-1 člen 72, 72/1, 91, 91/1, 91/1-3, 94, 252, 252/2.
invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – razporeditev delovnega invalida na drugo ustrezno delo – nadomestilo za invalidnost – rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je začasno odločbo in z njo v zvezi dokončno odločbo o priznanju pravice do nadomestila za invalidnost neutemeljeno odpravilo in kot argument za odločitev navedlo nejasnost. Nejasnosti pritožbeno sodišče ni ugotovilo, saj iz izreka omenjene odločbe (ter tudi iz obrazložitve) jasno izhaja, da je bila tožniku priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, ki se zavarovancu prizna ob ugotovljeni III. kategoriji invalidnosti, če je (kot tožnik) zmožen za delo s polnim delovnim časom. Nadalje iz izreka izhaja, da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost odločeno s posebno odločbo.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – trditev – dokaz – težko nadomestljiva škoda – posestna pravda
Tožnik ni izkazal zatrjevanega drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, in sicer potrebnosti začasne odredbe, da se prepreči nastanek težko nadomestljive oziroma zatrjevane velike in nenadomestljive škode.