Ker tožnik ni dokazal, da se je poškodoval na delu, tožene stranke (njegov delodajalec, uporabnik, h kateremu je bil napoten na delu in njuna zavarovalnica) za škodo, ki jo je utrpel, ne odgovarjajo.
ZST-1 člen 39. ZST člen 4, 4/1, 4/2, 9, 9/1, 26, 26/4, 27, 27/1. ZUP člen 2, 4113, 113/1, 113/2.
sodna taksa - uporaba zakona - upravni postopek - odločba o odmeri takse
Postopek za oprostitev plačila sodnih taks je pravdi vzporedni postopek, ki je po svoji naravi podoben (splošnemu) upravnemu postopku. Iz tega razloga se glede pravice do povračila stroškov postopka subsidiarno (poleg določb ZST) uporabijo določbe ZUP, skladno s temi pa je dolžna toženka, ker se je postopek začel na njeno zahtevo (zahtevala je izdajo odločbe o odmeri takse), sama kriti stroške, ki so s postopkom nastali.
ZDR člen 85, 85/1, 85/3. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272.
začasna odredba – zadržanje učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je podal predlog za izdajo začasne odredbe skupaj z vložitvijo tožbe v tem individualnem delovnem sporu. Tožena stranka je že zadržala učinkovanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, z vložitvijo tožbe s predlogom za izdajo začasne odredbe pa je bilo že na podlagi zakona učinkovanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadržano do pravnomočne odločitve sodišča o tem predlogu za izdajo začasne odredbe. To pomeni, da učinki odpovedi, četudi sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, nastopijo šele po pravnomočni odločitvi o predlogu za izdajo začasne odredbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – sprememba delodajalca
Drugotožena stranka ni v ničemer nadaljevala ali prevzela dejavnost knjigoveštva od prvotožene stranke, saj je sama že od prej izvajala to dejavnost, v kolikor pa je od nje kupila določeno premoženje, predvsem stroje za linijo mehke vezave, pa je s takšnim ravnanjem zamenjala zgolj tiste stroje, ki zaradi dotrajanosti niso bili več uporabni. Ker dejavnosti ni nadaljevala ali prevzela, tudi ni bilo podlage za prevzem tožnice k drugotoženi stranki zaradi spremembe delodajalca, ampak je tožnici delovno razmerje pri prvotoženi stranki zakonito prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
začasni zastopnik – pooblastilo za zastopanje – zavrženje pritožbe
Od dne, ko je toženec nastopil pred sodiščem, bi odvetnik P. ali Odvetniška družba P. o.p. - d.o.o. lahko zastopala toženca le na podlagi toženčevega pooblastila in ne tudi sklepa o postavitvi začasnega zastopnika z dne 3.12.2008.
Pri objektivni odškodninski odgovornosti oškodovanec ni dolžan dokazati same vzročne zveze kot predpostavke za odškodninsko odgovornost, ampak lažje dokazljivo posredno pravno pomembno dejstvo, to je obstoj zveze med nevarno stvarjo, to je avtobusom, in škodo oziroma t.i. domnevno bazo, vzročna zveza pa se nato domneva.
zavarovanje – sklenitev zavarovalne pogodbe – splošni in posebni zavarovalni pogoji – seznanitev s splošnimi zavarovalnimi pogoji
Sklenitelju zavarovanja ni mogoče odreči pravice, da ponudbo poda zavarovalnici šele potem, ko je seznanjen z njenimi splošnimi pogoji zavarovanja. Če pa se s takšnimi pogoji seznani šele ob predložitvi police, mora biti takšna seznanjenost izrecno zaznamovana na polici, svoje soglasje s takšnimi pogoji pa mora sklenitelj zavarovanja izraziti tudi z njenim podpisom.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka ponudbe ni zavrnila v roku osmih dni od njenega prejema, ampak jo je tako, kot je razvidno iz dopisa z dne 17. 1. 2000, v zakonsko določenem roku osmih dni sprejela na način, da je tožeči stranki poslala zavarovalno polico s splošnimi in posebnimi pogoji, ki je bila podpisana s strani tožene stranke. Glede na to, da iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja tudi, da tožeča stranka takšne zavarovalne police ni podpisala, pa takšen dejstveni substrat zadeve že sam po sebi utemeljuje zaključek, da je v konkretnem primeru prišlo do sklenitve pogodbe po 3. odstavku 901. člena ZOR (in ne po 1. odstavku 901. člena, tj. s podpisom police), kar pomeni, da je bila pogodba sklenjena z vsebino, kakršna je bila vsebovana v ponudbi.
Če ima več uporabnikov ključe garaže, predstavlja motenje soposesti, če eden od njih samovoljno in na silno zamenja ključavnico, saj to pomeni spremembo dotedanjega načina souporabe garaže.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 195, 196, 336, 336/2.
zavrženje pritožbe – sosporništvo – ravnanje enega od sospornikov – postulacijska sposobnost – revizija
V določilih ZPP ni omejitev v tem smislu, da posameznega procesnega dejanja (kamor sodi tudi vložitev pritožbe) ne bi mogel opraviti le eden od sospornikov, so pa seveda učinki tako opravljenega dejanja različni glede na to ali gre za navadno ali enotno sosporništvo.
Zgolj trditve o zmotnem materialnopravnem stališču sodišča še ne utemeljujejo obstoja protipravnega ravnanja sodnika in posledično tudi ne odškodninske odgovornosti države za njegovo ravnanje. Pojma protipravnosti ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila lahko sodna odločba spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi.
OZ člen 190, 193. ZOR člen 210. ZZZDR člen 124, 124/1, 133. ZPP člen 321, 321/3. ZD člen 142, 142/3.
neupravičena obogatitev – pojem koristi – pravočasnost ugovora zastaranja
Korist, ki naj bi jo mati imela od tega, da je sin obdeloval vinograd, ni enaka vrednosti dela, ki ga je on v to vložil.
Na zastaranje se toženki prvič sklicujeta šele v (prvi) pritožbi (in ne v odgovoru na tožbo, kot trdita), kar je prepozno. Zaradi razveljavitve prve sodbe, ki je bila posledica kršitev določb postopka prvega sodišča, pravdne stranke nimajo možnosti širiti svoje trditvene podlage z navajanjem novih dejstev oziroma ugovorov, razen če tega brez svoje krivde niso mogle storiti pravočasno.
izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – začasna odredba
Odločitev zemljiškoknjižnega referenta in sodnika je skladna z določilom, na podlagi katerega se izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve dovoli, če je bil sklep o začasni odredbi razveljavljen oziroma spremenjen.
Napačna je odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero je tožencu naložilo sklenitev kupoprodajne pogodbe za sporno nepremičnino, čeprav ima (pod prej navedenimi pogoji) le zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine.
prepozen dokazni predlog – prekluzija dokaznega predloga – opravičljiv razlog za prepozen dokazni predlog
Ker je tožeča stranka šele na drugem naroku za glavno obravnavo, ob zaslišanju priče Ja. G. izvedela, da je računovodstvo Ja. G. vodila njegova žena Jo. G. in da je ta bila seznanjena z izdajo računa za opravljena dela svojega moža, ji ni moč očitati, da bi dokaz z njenim zaslišanjem lahko predlagala že prej.
Če nepremičninska družba pred sklenitvijo pogodbe, v zvezi s katero posreduje, ne preveri pravnega stanja nepremičnine in kupca ne opozori glede pravnih napak nepremičnine, ne ravna s predpisano profesionalno skrbnostjo.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – vrste začasnih odredb - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine
Toženka se ne more sklicevati na to, da je izdana začasna odredba [s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine] nepotrebna, ker tudi v primeru tožničinega uspeha v pravdi ne bo učinkovita, češ da je nepremičnina že (pre)obremenjena.
ZPP člen 105, 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse – učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – domneva umika pritožbe
Ker je tožena stranka predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo vložila po vložitvi pritožbe, ga je sodišče prve stopnje upoštevaje pravilo o učinkovanju sklepa o oprostitvi plačila sodne takse in pravilo o nastanku taksne obveznosti za pritožbo, pravilno zavrglo kot prepoznega.
Ker pa tožena stranka po prejemu opomina na plačilo sodne takse za vloženo pritožbo le-te v postavljenem roku 15 dni ni plačala, je sodišče prve stopnje pravilno štelo pritožbo za umaknjeno.
sklepčnost tožbenega zahtevka – poziv na popravo tožbe – zavrnitev nesklepčnega tožbenega zahtevka – trditveno in dokazno breme – stvarna služnost pešpoti
Nesklepčnost tožbenega zahtevka je po svojem bistvu materialnopravni pojem in je podana takrat, ko iz tožbenih navedb ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Vzrok za nesklepčnost obravnavanega tožbenega zahtevka je lahko tudi pomanjkljivo opisan življenjski primer.
kreditna pogodba – solidarno poroštvo – zapadlost kredita pred koncem glavne obravnave
Dejstvo, da je drugotožena stranka gospodarska pravna oseba, še ne zadošča za obstoj solidarnega poroštva, glede na to, da v konkretnem primeru ne gre za gospodarsko pogodbo. Je pa drugotožena stranka prevzela solidarno poroštvo s tem, ko je podpisana na strani 2 na koncu kreditne pogodbe, katere del so tudi pogodbeni pogoji, ki vsebujejo tudi določbo o solidarnem poroštvu.
Pripis v listini, da tretjetoženka jamči kot porok in dolžnik za terjatve po kreditni pogodbi, je mogoče razumeti le tako, da jamči kot porok in plačnik.