plača – izobrazba za zasedbo delovnega mesta – spregled izobrazbe
Tožnica (višja medicinska sestra, ki je diplomo pridobila po prej veljavnih študijskih programih, ima končano pripravništvo, opravljen strokovni izpit in tri leta opravlja svoj poklic v zadnjih petih letih) lahko glede na predhodne določbe ZZDej opravlja delo v zdravstveni dejavnosti enako kot diplomirana medicinska sestra. Kljub temu ni mogoče šteti, da ima ustrezno izobrazbo in da je upravičena do enake plače, kot jo prejema diplomirana medicinska sestra (ampak jo je tožena stranka zakonito uvrstila v en plačni razred niže).
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – revizija
Razlog za zamudo roka za vložitev revizije, ki je v obravnavanem primeru posledica zmotnega prepričanja tožnice, da revizija zoper odločitev o zahtevku za plačilo odškodnine po 118. členu ZDR ni dovoljena (zaradi česar je vložila predlog za dopustitev revizije in zamudila rok za revizijo), ni upravičen.
regres za letni dopust – stranka postopka – zastopanje
Absolutno bistveno kršitev po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z domnevno nepravilnim zastopanjem stranke po pooblaščencu – odvetniku lahko uveljavlja samo stranka, ki ni bila pravilno zastopana, ne pa tudi nasprotna stranka.
nagrada in stroški odvetnika – zastopanje po odvetniku – izvršilni stroški – predlog za izvršbo – nagrada za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva
Upnik za vložitev predloga za izvršbo ni upravičen do nagrade za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva po Tar. št. 2100.
ZPPSL člen 144, 144/1. ZPP člen 196, 316, 318, 339, 339/2, 339/2-12.
stečajni postopek – prerekanje terjatev – napotitveni sklep – vložitev nove tožbe – ne bis in idem – zamudna sodba
Kljub že pravnomočnemu prvemu napotitvenemu sklepu je nov napotitveni sklep z dne 26. 03. 2007 nadomestil prejšnji napotitveni sklep z dne 03. 07. 2006, saj v primeru pravnomočnosti dveh procesnih sklepov (kot v konkretnem primeru) izdaja poznejšega procesnega sklepa razveljavlja prejšnji procesni sklep.
Nova napotitev na pravdo v konkretnem primeru ni pomenila, da je tožnica dolžna vložiti novo tožbo, in tokrat zgolj zoper sedanjega toženca, pač pa zgolj, da je dolžna na nek način doseči željeni rezultat. V konkretnem primeru tako zadostuje aktiviranje oziroma nadaljevanje že začetega postopka, saj gre še vedno za isto pravdo med istima strankama glede ugotovitve (ne)obstoja iste terjatve.
Sodišče prve stopnje, če so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, ne sme upoštevati dejstev, ki izhajajo iz dokazov, ki jih je predložila tožena stranka v (prepoznem) odgovoru na tožbo.
diskriminacija - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Čeprav se je za dve delovni mesti pri toženi stranki zahtevala enaka vrsta in stopnja izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, tožena stranka tožnici utemeljeno ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi. Za omenjeni dve delovni mesti se je zahtevalo več delovnih izkušenj in tudi druge specifične izkušnje in znanja, ki jih tožnica ni imela, zaradi česar zanjo nista bili primerljivi in ustrezni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – sprememba delodajalca
Drugotožena stranka ni v ničemer nadaljevala ali prevzela dejavnost knjigoveštva od prvotožene stranke, saj je sama že od prej izvajala to dejavnost, v kolikor pa je od nje kupila določeno premoženje, predvsem stroje za linijo mehke vezave, pa je s takšnim ravnanjem zamenjala zgolj tiste stroje, ki zaradi dotrajanosti niso bili več uporabni. Ker dejavnosti ni nadaljevala ali prevzela, tudi ni bilo podlage za prevzem tožnice k drugotoženi stranki zaradi spremembe delodajalca, ampak je tožnici delovno razmerje pri prvotoženi stranki zakonito prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Toženec, ki v pritožbi trdi in dokazuje, da je pravočasno plačal sodno takso, je po oceni pritožbenega sodišča, s pritožbi priloženim računom uspešno izpodbil (nepravilno) ugotovitev sodišča prve stopnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – ekonomski razlog – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka je tožniku utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je zaradi racionalizacije poslovanja s spremembo pravilnika ukinila njegovo delovno mesto, po ukinitvi tega delovnega mesta so naloge prevzeli posamezni ključni uporabniki, nekatere projekte pa so končali.
odlog plačila sodnih taks – dolžnost dokazovanja premoženjskega stanja stranke
Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke za odlog plačila sodnih taks zavrnilo potem, ko je ugotovilo, da tožeča stranka izkazuje bilančni dobiček in da je v zadnjih treh mesecih imela prilive na svoje transakcijske račune, kar ne kaže na to, da bi imela likvidnostne težave. Ob tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da ni dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti samo ugotavlja, ali obstajajo kakšne okoliščine, ki bi lahko bile relevantne v zvezi s premoženjskim stanjem stranke (npr. preveri stanje na transakcijskem računu stranke). Takšno dolžnost sodišču nalaga 4. odstavek 12. člena ZST-1 zgolj v primeru, če dvomi v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – utemeljen razlog
Glede na to, da sprejeta pravilnika tožnikovega delovnega mesta in njegovih nalog nista bistveno spremenila ter da se tožnikovo delo glede na prejšnjo pogodbo o zaposlitvi ni spremenilo, odpoved (iz poslovnega, organizacijskega razloga) s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita, saj ni temeljila na utemeljenem razlogu za odpoved.
ZIZ člen 29, 29/9, 40, 40/13. ZPP člen 98, 98/2, 98/3, 98/5, 339, 339/2, 339/2-8.
zastopanje – pooblaščenci – odvetnik - poziv k predložitvi pooblastila po napotitvi na pravdo iz postopka pred COVL – neupoštevanje vloge - pravica do izjave
Pristojno sodišče, ki po razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine nadaljuje pravdni postopek (drugi odstavek 62. člena ZIZ), mora odvetnika pozvati k predložitvi pooblastila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – NELOJALNA KONKURENCA
VSL0069359
OZ člen 5, 82, 82/1, 122, 274, 378, 832. ZVK člen 13, 13/2, 13/2-8. ZPOmK člen 5.
pogodba o poslovnem sodelovanju - odstop od pogodbe zaradi kršitve – bistvene sestavine pogodbe – distribucija vozil – distribucijska mreža – trajno pogodbeno razmerje – pogodbena kazen – načelo vestnosti in poštenja – venire contra factum proprium – omejevalni sporazum – enostransko ravnanje podjetja – obvestilo UVK
Bistvena kršitev, ki pogodbeno stranko, ki spoštuje pogodbene obveznosti opravičuje do odstopa od pogodbe pomeni, da ob upoštevanju normalnega gospodarskega rizika ni mogoče pričakovati, da bi stranka vztrajala pri izvrševanju pogodbe.
Pojem sporazuma temelji na obstoju soglasja volj med najmanj dvema strankama. Podjetji (oziroma podjetja) morata izraziti skupno voljo, da bosta na trgu ravnali na določen način. Če odločitev podjetja pomeni enostransko ravnanje tega podjetja, se zanjo ne uporablja navedena prepoved.
ZDR člen 81, 81/3, 82, 82/2, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 1. in 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, ker tožnik strankam, ki so plačale z gotovino, ni izdal računa, ampak je naknadno v odprte račune vnašal davčne številke drugih stalnih strank. Očitano ravnanje predstavlja naklepno kršitev delovnih obveznosti in ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovne listine.
Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.
bolniški stalež - zmožnost za delo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela
Glede na to, da tožnica v spornem času svojega dela ni bila zmožna opravljati, njen izostanek z dela ni bil neupravičen, tako da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni zakonita.
prekinitev postopka – izbris tožene stranke brez likvidacije
Ker je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije je sodišče prekinilo postopek zaradi prenehanja obstoja stranke, ki je bila pravna oseba. Pritožbene navedbe glede pravnega nasledstva tožene stranke ne izpodbijajo pravno relevantnih dejstev za odločitev prekinitvi postopka po 3. točki 1. odstavka 205. člena ZPP niti glede odločitve o nadaljevanju postopka po 1. odstavku 208. člena ZPP.
plača – dodatek k plači – pogodba o izobraževanju – plačilo za delo – dejansko opravljeno delo – čisti denarni zahtevek – sodno varstvo
Zahtevek iz naslova dejansko opravljenega dela je (čisti) denarni zahtevek, v zvezi s katerim je dopustno neposredno sodno varstvo.
Tožnica je (v pretežni meri) utemeljeno vtoževala plačilo po dejansko opravljenem delu, ki ga je morala v spornem obdobju opravljati poleg svojega dela po pogodbi o zaposlitvi, saj to delo ni sodilo v delokrog njenega delovnega mesta in tudi ni bilo le rutinske narave.
Vprašanje odgovornosti aktivnih družbenikov izbrisane družbe za njene obveznosti na podlagi 6. in 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP, se nanaša na stvarno legitimacijo toženih strank v pravdi, ki je opredeljena z določbami materialnega prava in se presoja v okviru utemeljenosti tožbenega zahtevka. Vprašanje procesne legitimacije tožene stranke pa je v civilni pravdi odvisno od tega, proti komu tožeča stranka zahteva pravno varstvo. Ker je tožeča stranka v obravnavanem primeru zahtevala nadaljevanje postopka proti vsem družbenikom prvotno tožene stranke, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vse družbenike izbrisane družbe pozvalo, naj vstopijo v pravdo.