nagrada in stroški odvetnika – zastopanje po odvetniku – izvršilni stroški – predlog za izvršbo – nagrada za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva
Upnik za vložitev predloga za izvršbo ni upravičen do nagrade za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva po Tar. št. 2100.
Sodišče je pri presoji pravilnosti ocene javnega uslužbenca omejeno izključno na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, kot so predpisani, in nikakor ne more nadomestiti subjektivne ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznega uradnika k delovanju organa, saj sodišče dela organa ne pozna. Iz navedenega razloga tudi v postopku dokazovanja sodišče večjo težo pripiše mnenju nadrejenega, pa tudi mnenju drugih zaposlenih, ki strokovno poznajo delo organa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog
Organizacijski razlog (poslovni razlog, zaradi katerega je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena) je ravno v tem, da delodajalec delo organizira drugače, ga tudi razporedi med druge delavce in potem tisti obseg dela, za katerega se odloči, opravi z manjšim številom zaposlenih.
ZPP člen 158, 337, 337/1. ZOdvT člen 21. ZOdvT tarifna številka 1200, 3100, 3468.
umik tožbe – povrnitev pravdnih stroškov – razlog za umik tožbe – pritožbena novota – nagrada odvetnika – odmera stroškov
Preostanek zahtevka je tožnik umaknil z vlogo z dne 16. 07. 2010, pri čemer ni pojasnil razloga za umik niti ni priglasil stroškov. Trditve v pritožbi, da sta toženca plačala svoj dolg šele po vložitvi predloga za izvršbo (pri čemer za to ne prilaga nobenega dokaza) in da je tožnik umaknil tožbo takoj po njunem plačilu terjatve, pomenijo nedovoljeno pritožbeno novoto.
Ker nastane nagrada že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek, kar je mogoče smiselno uporabiti na strani tožencev za prejem pooblastila za vložitev ugovora (oziroma odgovora na tožbo), je odvetnik torej upravičen do nagrade za postopek, ki se določi s koeficientom 1,3. Dejstvo, da je bila tožba umaknjena, pa v ZOdvT ne predstavlja podlage za znižanje nagrade.
Sodišče prve stopnje, če so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, ne sme upoštevati dejstev, ki izhajajo iz dokazov, ki jih je predložila tožena stranka v (prepoznem) odgovoru na tožbo.
stari ZDR - odškodninska odgovornost delavca - elementi odškodninskega delikta - izbris družbe iz sodnega registra - družbenik - navadni sospornik - izpodbijani del sodbe - pravnomočnost
V primeru uspeha v pravdi, ki jo je začela izbrisana družba za plačilo odškodnine, bi bili tožniki kot delničarji izbrisane družbe udeleženi pri delitvi odškodnine le v sorazmernem delu glede na njihov delež v kapitalu izbrisane družbe. Ker pritožbo vlagajo le nekateri delničarji (ki so navadni sosporniki), je predmet pritožbenega preizkusa le izpodbijani del sodbe, ki se nanaša na sorazmerni del tožbenega zahtevka, do katerega bi bili pritožniki upravičeni, preostali del sodbe sodišča prve stopnje pa je pravnomočen.
plača – izobrazba za zasedbo delovnega mesta – spregled izobrazbe
Tožnica (višja medicinska sestra, ki je diplomo pridobila po prej veljavnih študijskih programih, ima končano pripravništvo, opravljen strokovni izpit in tri leta opravlja svoj poklic v zadnjih petih letih) lahko glede na predhodne določbe ZZDej opravlja delo v zdravstveni dejavnosti enako kot diplomirana medicinska sestra. Kljub temu ni mogoče šteti, da ima ustrezno izobrazbo in da je upravičena do enake plače, kot jo prejema diplomirana medicinska sestra (ampak jo je tožena stranka zakonito uvrstila v en plačni razred niže).
ZOFVI člen 48, 48/3, 48/5. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 75.
vzgoja in izobraževanje – pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ker je tožena stranka zaključila tožnici delovno razmerje po poteku napačno odmerjenega (prekratkega) odpovednega roka, je izpolnjen pogoj iz 2. alineje 75. čl. KP dejavnosti, to je, da je tožnici prenehalo delovno razmerje na nezakonit način. Ker je bila ta nezakonitost ugotovljena s pravnomočno sodbo, je tožnica upravičena do pogodbene kazni, kot je določena s KP dejavnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064493
OZ člen 239, 239/1, 240.
odškodninska odgovornost – poslovna odškodninska odgovornost – notranje tveganje pogodbene stranke – odgovornost za neizpolnitev – neizpolnitev obveznosti – oprostitev dolžnika odgovornosti – ekskulpacijski razlogi - trošarine
Pogodbeni zavezanec se ne more razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti zgolj s sklicevanjem na neobstoj krivde na njegovi strani, temveč bi za razbremenitev svoje odgovornosti moral dokazati, da vzrok, iz katerega izvira nepravilnost v izpolnitvi, ne izvira iz tveganja, katerega obvladovanje je pripisati njemu. Ker je vzrok za nastanek škode tožeči stranki izviral iz ravnanja trošarinskih zavezancev, ki so bili v pogodbenem razmerju s toženo stranko, gre torej za tveganje, ki izvira iz njene sfere, kot je pravilno ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče. S tem v zvezi pa tudi ni odločilno vprašanje, ali je toženi stranki sploh mogoče očitati opustitev skrbnosti pri izbiri pogodbenega partnerja, saj kot rečeno, obstoj njene krivde ni predpostavka za nastanek tovrstne odškodninske odgovornosti.
Dolžnosti zmanjševanja škode ni mogoče razumeti tako, da bi bila tožeča stranka dolžna za vsako ceno skleniti pogodbo za prodajo opreme, za katero sedaj uveljavlja odškodninski zahtevek za škodo zaradi razvezane pogodbe.
civilni spor – gospodarski spor – personalni kriterij za opredelitev spora – zastaranje terjatev – splošni zastaralni rok – enoletni zastaralni rok – dobava toplotne energije za potrebe poslovnih prostorov
Sodišče prve stopnje je pravilno ovrednotilo sporne terjatve kot terjatve, ki ne izvirajo iz dobave toplotne energije za potrebe gospodinjstva, temveč za potrebe obratovanja poslovnega lokala, zato ne pride v poštev krajši enoletni zastaralni rok, temveč petletni zastaralni rok.
Na opredelitev gospodarskega spora ne vpliva kavzalni kriterij, temveč zgolj personalni. To pa pomeni, da kljub temu, da terjatev ne izvira iz razmerja dobave storitve za potrebe gospodinjstva, temveč za potrebe opravljanja gospodarske dejavnosti, ne pomeni, da bi bilo treba predmetni spor opredeliti kot gospodarskega, da bi bil mogoč nadalje skladen zaključek, da ne gre za dobavo energije gospodinjstvu. V zvezi z vprašanjem vrste postopka oziroma stvarne pristojnosti je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo personalni kriterij, v zvezi z materialnopravnim ugovorom zastaranja pa pravilno izključilo enoletni zastaralni rok glede na vsebino sporne terjatve.
ZIZ člen 29, 29/9, 40, 40/13. ZPP člen 98, 98/2, 98/3, 98/5, 339, 339/2, 339/2-8.
zastopanje – pooblaščenci – odvetnik - poziv k predložitvi pooblastila po napotitvi na pravdo iz postopka pred COVL – neupoštevanje vloge - pravica do izjave
Pristojno sodišče, ki po razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine nadaljuje pravdni postopek (drugi odstavek 62. člena ZIZ), mora odvetnika pozvati k predložitvi pooblastila.
URS člen 69. ZUreP-1 člen 92, 92/1. ZJC člen 2, 2/2. ZSPDPO člen 25, 25/3, 25/3-5. ZPP člen 7.
razlastitev – nadomestilo v naravi – gradnja ceste – trditveno in dokazno breme
Pri določanju višine nadomestila/izravnave za izvedeni poseg v lastninskopravna upravičenja tožeče stranke je potrebno najprej presoditi, kakšen je bil ta obseg po svoji vsebini in obsegu, t.j. kakšna je sploh bila prizadetost razlastitvenega zavezanca (tožeče stranke), ki se z odmeno nadomešča.
V primeru, ko gospodarske dejavnosti na razlaščenem zemljišču še ni opravljal, razlaščencu odškodnina za izgubljeni dobiček (ki v konkretnem primeru tudi ni konkretiziran) ne gre.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je najmanj dva zabojnika s kuhinjskimi odpadki odpeljal na račun druge družbe, ki se je s tem okoristila (tožnik bi moral odpadke sam odpeljati k predelovalci, ne pa jih predati drugi družbi). S tem ravnanjem je kršil pravila delodajalca (ravnal je v nasprotju z dnevnim potnim nalogom) in pravila o ločevanju odpadkov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – pisna obdolžitev – vabilo – rok za podajo odpovedi – seznanitev z razlogom – pisno opozorilo – sodna razveza
Tožniku je bila v zvezi z drugo očitano kršitvijo (nepravilno oziroma prepozno obveščanje tožene stranke o spremembi razloga za odsotnost tožnika z dela) kršena pravica do zagovora in s tem pravica do obrambe, zaradi česar je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v tem delu že iz tega razloga nezakonita. V zvezi s to kršitvijo namreč tožena stranka ni podala pisne obdolžitve, tožnik v zvezi s to kršitvijo niti ni bil vabljen na zagovor, ampak je bil vabljen na zagovor le zaradi prve očitne kršitve.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – utemeljen razlog
Glede na to, da sprejeta pravilnika tožnikovega delovnega mesta in njegovih nalog nista bistveno spremenila ter da se tožnikovo delo glede na prejšnjo pogodbo o zaposlitvi ni spremenilo, odpoved (iz poslovnega, organizacijskega razloga) s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita, saj ni temeljila na utemeljenem razlogu za odpoved.
ZD člen 131, 131/1, 163, 174, 174/2, 192, 192/1. ZZZDR člen 196. ZPP člen 155, 155/2.
skrbnik zapuščine – odmera stroškov – upravičenja začasnega skrbnika zapuščine – skrbnik za poseben primer – odvetniški stroški
Če sodišče kot skrbnika zapuščine postavi odvetnika kot pravnega strokovnjaka, je njegove stroške potrebno odmeriti po predpisani tarifi za nagrade ali za druge stroške odvetnikov.
ZDR člen 126, 127, 142. ZOFVI člen 119, 121, 121/1, 121/1-1, 121/1-4, 124. ZPDJVZ člen 12, 12/1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 44.
javni uslužbenec – plača – količnik za obračun plače – dodatki – vzgoja in izobraževanje – delo v povečanem obsegu
Za delo tožnika, ki presega učno obveznost v zakonsko določenih mejah, se je količnik za obračun plače določil na podlagi 1. odst. 12. čl. ZPDJVZ, tako da so se učne ure vrednotile enako kot učne ure, opravljene med polnim delovnim časom, le da brez dodatkov za delovno dobo, mentorstvo in fizične obremenitve.
sprememba delodajalca – pravni prenos podjetja – solidarna odgovornost – regres za letni dopust – odpravnina – delovna doba
Pomembne okoliščine, ki kažejo na prenos ekonomske entitete, so, da je tožena stranka (delodajalec prevzemnik) opravljala isto oziroma podobno dejavnost, kot jo je opravljala družba, pri kateri je bil tožnik zaposlen (delodajalec prevzemnik), in sicer gostinsko dejavnost v določeni restavraciji. Dejavnost se je opravljala ves čas v istih prostorih, z istimi sredstvi, z istim delavcem, s katerim je tožena stranka sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za enaka dela (natakar) brez prekinitve delovnega razmerja. Na podlagi navedenega dejanskega stanja je treba šteti, da so pravice iz delovnega razmerja, ki jih je tožnik užival pri delodajalcu prenosniku, avtomatično prešle na toženo stranko kot delodajalca prevzemnika in da tožena stranka skupaj z delodajalcem prenosnikom solidarno odgovarja za obveznosti, ki so nastale do prevzema (konkretno za plačilo regresa za letni dopust).
ZDR člen 85, 85/1, 85/3. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272.
začasna odredba – zadržanje učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je podal predlog za izdajo začasne odredbe skupaj z vložitvijo tožbe v tem individualnem delovnem sporu. Tožena stranka je že zadržala učinkovanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, z vložitvijo tožbe s predlogom za izdajo začasne odredbe pa je bilo že na podlagi zakona učinkovanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadržano do pravnomočne odločitve sodišča o tem predlogu za izdajo začasne odredbe. To pomeni, da učinki odpovedi, četudi sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, nastopijo šele po pravnomočni odločitvi o predlogu za izdajo začasne odredbe.