Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ni dolžnost dolžnika, da prvi ugovarja in dokazuje neobstoj temelja, temveč, da leži breme trditev o obstoju pravne podlage na tožeči stranki.
Stroški zemljiškoknjižnega postopka se štejejo za stroške upravljanja. Vendar pa je upravnik večstanovanjske hiše aktivno legitimiran, da v lastnem imenu od lastnikov stanovanj izterja stroške upravljanja le tistih stanovanjskih storitev (bodisi organizacijske, pravne, finančne in tehnične narave), ki jih je izvedel sam in gre zato za njegovo lastno terjatev do posameznih etažnih lastnikov.
Ni pa upravnik dolžan kriti iz lastnih sredstev morebitna manjkajoča sredstva (niti ne sme manjkajočih sredstev vzeti iz kakšnega drugega vira), razen če bi se etažni lastniki z njim tako izrecno dogovorili v pogodbi o opravljanju upravniških storitev. Kaj takšnega pa tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala.
ZOR člen 277, 312, 312/1, 313. OZ člen 287, 287/1, 288.
vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov – delna plačila pred ustavno odločbo U-I-300/04 – omejitev zakonskih zamudnih obresti – ugovor izpolnitve
Dolžnik lahko določi vrstni red vračunavanja izpolnitev po 312. členu ZOR, medtem ko pri vračunavanju stroškov, obresti in glavnice po 313. členu ZOR dolžnik ne more izbrati vrstnega reda brez upnikovega soglasja.
V času delnih plačilih, ki sta bili opravljeni pred uveljavitvijo ustavne odločbe št. U-I-300/04, omejitev teka zapadlih, pa neplačanih zamudnih obresti do višine glavnice še ni bila predpisana in je zato ni mogoče upoštevati.
ZDR člen 184. OZ člen 5. ZPP člen 76, 81, 81/5, 182, 182/3. ZVis člen 10. ZSPJS člen 3, 3/4.
prenehanje delovnega razmerja – reintegracija – poziv nazaj na delo – pravnomočna sodba – pogodba o zaposlitvi – pogodbena svoboda – aneks k pogodbi o zaposlitvi – tožbeni zahtevek – eventualna kumulacija – litispendenca – sposobnost biti stranka – zavrženje tožbe
Tožena stranka je po pravnomočnosti sodbe, s katero ji je bilo naloženo, da vrne tožnico nazaj na delo, tožnico vrnila nazaj na delo in ji delovno razmerje, kljub odločitvi VS RS, s katero je bila pravnomočna sodba razveljavljena, vzdrževala vse do pravnomočne odločitve v ponovljenem postopku. To pravnomočno odločitev je realizirala tako, da je tožnici delovno razmerje zaključila in sicer ji je vročila obvestilo o prenehanju delovnega razmerja, kar je (glede na odločitve VS RS) zakonito.
V tem postopku je predlagatelj poskusil pri okrajnem sodišču doseči sodno poravnavo. Dejstvo, da je bila poravnava sklenjena, pa ne pomeni, da je treba uporabiti določbo 159. člena ZPP. Ta se nanaša na povračilo stroškov v pravdi. Stroški poravnave, ki je bila poskušana po 309. členu ZPP, pa spadajo med pravdne stroške le v primeru, če poravnava ni uspela.
SKPgd člen 51, 51/2, 51/2-3. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 61, 61/1, 61/1-1. OZ člen 299, 299/1.
jubilejna nagrada – zapadlost – zakonske zamudne obresti
Za odločitev o tožbenemu zahtevku za plačilo jubilejne nagrade ni bistveno, da tožnik v času spora pred sodiščem ni več zaposlen pri toženi stranki. Bistveno je, da je bil v času, ko je pogoje za pridobitev te pravice izpolnil, delavec tožene stranke.
ZPP člen 318. ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 179.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – nepremoženjska škoda – pravična odškodnina
Tožba, s katero je tožnik uveljavljal plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, je sklepčna, saj vsebuje navedbe o odgovornosti drugotožene stranke. Tožnik se je poškodoval, ko se je pri vleki vozička, polnega blaga (težkega med 300 in 400 kg), zvil kolešček, zaradi česar se je voziček nagnil in skupaj z blagom padel na tožnika. Do tega je prišlo zato, ker je bil voziček za takšno delo neprimeren in nevzdrževan, drugotožena stranka kot delodajalec pa je bila dolžna poskrbeti za varne delovne pogoje in razmere, zlasti tudi za ustrezno varnost in brezhibnost naprav in orodij, s katerimi se dela. Ker tega ni storila, je podana njena krivdna odgovornost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog
Organizacijski razlog (poslovni razlog, zaradi katerega je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena) je ravno v tem, da delodajalec delo organizira drugače, ga tudi razporedi med druge delavce in potem tisti obseg dela, za katerega se odloči, opravi z manjšim številom zaposlenih.
ZPP člen 158, 337, 337/1. ZOdvT člen 21. ZOdvT tarifna številka 1200, 3100, 3468.
umik tožbe – povrnitev pravdnih stroškov – razlog za umik tožbe – pritožbena novota – nagrada odvetnika – odmera stroškov
Preostanek zahtevka je tožnik umaknil z vlogo z dne 16. 07. 2010, pri čemer ni pojasnil razloga za umik niti ni priglasil stroškov. Trditve v pritožbi, da sta toženca plačala svoj dolg šele po vložitvi predloga za izvršbo (pri čemer za to ne prilaga nobenega dokaza) in da je tožnik umaknil tožbo takoj po njunem plačilu terjatve, pomenijo nedovoljeno pritožbeno novoto.
Ker nastane nagrada že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek, kar je mogoče smiselno uporabiti na strani tožencev za prejem pooblastila za vložitev ugovora (oziroma odgovora na tožbo), je odvetnik torej upravičen do nagrade za postopek, ki se določi s koeficientom 1,3. Dejstvo, da je bila tožba umaknjena, pa v ZOdvT ne predstavlja podlage za znižanje nagrade.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – očitno prenizka vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča
Kadar tožeča stranka v tožbi navede očitno prenizko vrednost spornega predmeta, se sodišče ne sme izreči za stvarno nepristojno, marveč mora poprej opraviti svojo korekturno dolžnost, ki mu jo nalaga tretji odstavek 44. člena ZPP.
Sodišče je pri presoji pravilnosti ocene javnega uslužbenca omejeno izključno na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, kot so predpisani, in nikakor ne more nadomestiti subjektivne ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznega uradnika k delovanju organa, saj sodišče dela organa ne pozna. Iz navedenega razloga tudi v postopku dokazovanja sodišče večjo težo pripiše mnenju nadrejenega, pa tudi mnenju drugih zaposlenih, ki strokovno poznajo delo organa.
diskriminacija - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Čeprav se je za dve delovni mesti pri toženi stranki zahtevala enaka vrsta in stopnja izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, tožena stranka tožnici utemeljeno ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi. Za omenjeni dve delovni mesti se je zahtevalo več delovnih izkušenj in tudi druge specifične izkušnje in znanja, ki jih tožnica ni imela, zaradi česar zanjo nista bili primerljivi in ustrezni.
Sodišče prve stopnje, če so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, ne sme upoštevati dejstev, ki izhajajo iz dokazov, ki jih je predložila tožena stranka v (prepoznem) odgovoru na tožbo.
plača – izobrazba za zasedbo delovnega mesta – spregled izobrazbe
Tožnica (višja medicinska sestra, ki je diplomo pridobila po prej veljavnih študijskih programih, ima končano pripravništvo, opravljen strokovni izpit in tri leta opravlja svoj poklic v zadnjih petih letih) lahko glede na predhodne določbe ZZDej opravlja delo v zdravstveni dejavnosti enako kot diplomirana medicinska sestra. Kljub temu ni mogoče šteti, da ima ustrezno izobrazbo in da je upravičena do enake plače, kot jo prejema diplomirana medicinska sestra (ampak jo je tožena stranka zakonito uvrstila v en plačni razred niže).
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – revizija
Razlog za zamudo roka za vložitev revizije, ki je v obravnavanem primeru posledica zmotnega prepričanja tožnice, da revizija zoper odločitev o zahtevku za plačilo odškodnine po 118. členu ZDR ni dovoljena (zaradi česar je vložila predlog za dopustitev revizije in zamudila rok za revizijo), ni upravičen.
ZPPSL člen 144, 144/1. ZPP člen 196, 316, 318, 339, 339/2, 339/2-12.
stečajni postopek – prerekanje terjatev – napotitveni sklep – vložitev nove tožbe – ne bis in idem – zamudna sodba
Kljub že pravnomočnemu prvemu napotitvenemu sklepu je nov napotitveni sklep z dne 26. 03. 2007 nadomestil prejšnji napotitveni sklep z dne 03. 07. 2006, saj v primeru pravnomočnosti dveh procesnih sklepov (kot v konkretnem primeru) izdaja poznejšega procesnega sklepa razveljavlja prejšnji procesni sklep.
Nova napotitev na pravdo v konkretnem primeru ni pomenila, da je tožnica dolžna vložiti novo tožbo, in tokrat zgolj zoper sedanjega toženca, pač pa zgolj, da je dolžna na nek način doseči željeni rezultat. V konkretnem primeru tako zadostuje aktiviranje oziroma nadaljevanje že začetega postopka, saj gre še vedno za isto pravdo med istima strankama glede ugotovitve (ne)obstoja iste terjatve.
zamudna sodba – delna sodba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – pogodba o zaposlitvi za določen čas – reintegracija
Čeprav je tožniku z delno zamudno sodbo sodišča prve stopnje priznana pravica do vrnitve nazaj na delo k tožencu, toženec tožnika ne bo dolžan pozvati nazaj na delo, če bo ob pravnomočnosti sodbe že potekel čas, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7.
procesna legitimacija – čisti procesni pojem stranke – stvarna legitimacija – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – izbris iz sodnega registra – aktivni družbenik – prekinitev postopka zaradi izbrisa družbe – nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi izbrisa družbe – prevzem pravde – procesno nasledstvo
V fazi „odločanja“ o nadaljevanju postopka z družbeniki izbrisane družbe vprašanje, ali je M.J. aktivni družbenik izbrisane družbe, še ni predmet odločitve. O tem bo sodišče odločilo z meritorno sodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0069818
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 364, 364/2. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 120.
končni obračun del - izostanek končnega obračuna - zapadlost obveznosti - pripoznava dolga - uzance
Tožnik je nesporno tožencu izročil garancijo za dobro izvedbo del v skladu s 23. členom pogodbe že 20. 09. 2006 (priloga A3), ni pa je želel podaljšati, saj so bili razlogi zamude in s tem prenehanje veljavnosti garancije pred zaključkom vseh del na strani toženca in ne tožnika. Poleg tega je bilo s pogodbo dogovorjeno, da se garancija podaljša le, če stranki k pogodbi skleneta aneks ali če se spremenijo pogodbeni zneski, kar pa se ni zgodilo. Glede na navedeno je jasno, da je toženec z neupravičenim pogojevanjem podpisa končnega obračuna z izročitvijo garancije in siceršnjim nesodelovanjem zgolj zavlačeval z izpolnitvijo svoje obveznosti. Po mnenju pritožbenega sodišča bi bilo nerazumno in nepravično, da bi takšno zavlačevanje dopustili in zapadlost terjatve nerazumno vezali na nek v neskončnost podaljšljiv rok.
Ker toženec za uspešno kompenzacijo postavlja pogoj, da mora tožnik tožencu izročiti ustrezno garancijo za dobro izvedbo del, toženčeva izjava oziroma predviden pobot ne predstavlja pripoznave dolga. Pripoznava dolga namreč ne sme biti pogojna.