Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ni dolžnost dolžnika, da prvi ugovarja in dokazuje neobstoj temelja, temveč, da leži breme trditev o obstoju pravne podlage na tožeči stranki.
Stroški zemljiškoknjižnega postopka se štejejo za stroške upravljanja. Vendar pa je upravnik večstanovanjske hiše aktivno legitimiran, da v lastnem imenu od lastnikov stanovanj izterja stroške upravljanja le tistih stanovanjskih storitev (bodisi organizacijske, pravne, finančne in tehnične narave), ki jih je izvedel sam in gre zato za njegovo lastno terjatev do posameznih etažnih lastnikov.
Ni pa upravnik dolžan kriti iz lastnih sredstev morebitna manjkajoča sredstva (niti ne sme manjkajočih sredstev vzeti iz kakšnega drugega vira), razen če bi se etažni lastniki z njim tako izrecno dogovorili v pogodbi o opravljanju upravniških storitev. Kaj takšnega pa tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala.
ZOR člen 277, 312, 312/1, 313. OZ člen 287, 287/1, 288.
vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov – delna plačila pred ustavno odločbo U-I-300/04 – omejitev zakonskih zamudnih obresti – ugovor izpolnitve
Dolžnik lahko določi vrstni red vračunavanja izpolnitev po 312. členu ZOR, medtem ko pri vračunavanju stroškov, obresti in glavnice po 313. členu ZOR dolžnik ne more izbrati vrstnega reda brez upnikovega soglasja.
V času delnih plačilih, ki sta bili opravljeni pred uveljavitvijo ustavne odločbe št. U-I-300/04, omejitev teka zapadlih, pa neplačanih zamudnih obresti do višine glavnice še ni bila predpisana in je zato ni mogoče upoštevati.
V tem postopku je predlagatelj poskusil pri okrajnem sodišču doseči sodno poravnavo. Dejstvo, da je bila poravnava sklenjena, pa ne pomeni, da je treba uporabiti določbo 159. člena ZPP. Ta se nanaša na povračilo stroškov v pravdi. Stroški poravnave, ki je bila poskušana po 309. členu ZPP, pa spadajo med pravdne stroške le v primeru, če poravnava ni uspela.
ZDR člen 184. OZ člen 5. ZPP člen 76, 81, 81/5, 182, 182/3. ZVis člen 10. ZSPJS člen 3, 3/4.
prenehanje delovnega razmerja – reintegracija – poziv nazaj na delo – pravnomočna sodba – pogodba o zaposlitvi – pogodbena svoboda – aneks k pogodbi o zaposlitvi – tožbeni zahtevek – eventualna kumulacija – litispendenca – sposobnost biti stranka – zavrženje tožbe
Tožena stranka je po pravnomočnosti sodbe, s katero ji je bilo naloženo, da vrne tožnico nazaj na delo, tožnico vrnila nazaj na delo in ji delovno razmerje, kljub odločitvi VS RS, s katero je bila pravnomočna sodba razveljavljena, vzdrževala vse do pravnomočne odločitve v ponovljenem postopku. To pravnomočno odločitev je realizirala tako, da je tožnici delovno razmerje zaključila in sicer ji je vročila obvestilo o prenehanju delovnega razmerja, kar je (glede na odločitve VS RS) zakonito.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – očitno prenizka vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča
Kadar tožeča stranka v tožbi navede očitno prenizko vrednost spornega predmeta, se sodišče ne sme izreči za stvarno nepristojno, marveč mora poprej opraviti svojo korekturno dolžnost, ki mu jo nalaga tretji odstavek 44. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog
Organizacijski razlog (poslovni razlog, zaradi katerega je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena) je ravno v tem, da delodajalec delo organizira drugače, ga tudi razporedi med druge delavce in potem tisti obseg dela, za katerega se odloči, opravi z manjšim številom zaposlenih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069387
ZPP člen 7, 212. ZOR člen 124, 125, 125/3, 210, 609.
pogodba o delu - razveza pogodbe - sklepčnost tožbe - pogodbena odškodninska odgovornost - pogodba o predelavi nafte - kondikcijska terjatev
Utemeljenost tožbenega zahtevka pomeni, da dejstva, navedena v tožbi, hkrati sestavljajo abstraktni dejanski stan določenega materialnopravnega predpisa, ki pogojuje nastop prav takšne posledice, kot jo v svojem tožbenem zahtevku predlaga tožeča stranka. Nesklepčna je zato tista tožba, pri katerih iz zatrjevanih dejstev ne izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen.
124. člen ZOR določa pravice ene stranke, če druga stranka ne izpolni svoje pogodbene obveznosti: pogodbi zvesta stranka lahko zahteva izpolnitev obveznosti ali odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu, v vsakem primeru pa ima pravico do odškodnine. Če je rok za izpolnitev bistvena sestavina pogodbe se domneva, da je pogodbi zvesta stranka z nastopom zamude izkoristila odstopno pravico. V drugih primerih pa je predpostavka za (veljaven) odstop od pogodbe zaradi zamude dodaten rok za izpolnitev.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – revizija
Razlog za zamudo roka za vložitev revizije, ki je v obravnavanem primeru posledica zmotnega prepričanja tožnice, da revizija zoper odločitev o zahtevku za plačilo odškodnine po 118. členu ZDR ni dovoljena (zaradi česar je vložila predlog za dopustitev revizije in zamudila rok za revizijo), ni upravičen.
Sodišče je pri presoji pravilnosti ocene javnega uslužbenca omejeno izključno na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, kot so predpisani, in nikakor ne more nadomestiti subjektivne ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznega uradnika k delovanju organa, saj sodišče dela organa ne pozna. Iz navedenega razloga tudi v postopku dokazovanja sodišče večjo težo pripiše mnenju nadrejenega, pa tudi mnenju drugih zaposlenih, ki strokovno poznajo delo organa.
plača – izobrazba za zasedbo delovnega mesta – spregled izobrazbe
Tožnica (višja medicinska sestra, ki je diplomo pridobila po prej veljavnih študijskih programih, ima končano pripravništvo, opravljen strokovni izpit in tri leta opravlja svoj poklic v zadnjih petih letih) lahko glede na predhodne določbe ZZDej opravlja delo v zdravstveni dejavnosti enako kot diplomirana medicinska sestra. Kljub temu ni mogoče šteti, da ima ustrezno izobrazbo in da je upravičena do enake plače, kot jo prejema diplomirana medicinska sestra (ampak jo je tožena stranka zakonito uvrstila v en plačni razred niže).
nagrada in stroški odvetnika – zastopanje po odvetniku – izvršilni stroški – predlog za izvršbo – nagrada za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva
Upnik za vložitev predloga za izvršbo ni upravičen do nagrade za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva po Tar. št. 2100.
regres za letni dopust – stranka postopka – zastopanje
Absolutno bistveno kršitev po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z domnevno nepravilnim zastopanjem stranke po pooblaščencu – odvetniku lahko uveljavlja samo stranka, ki ni bila pravilno zastopana, ne pa tudi nasprotna stranka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – dokazovanje
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zgolj zato, ker tožniku pred njeno izdajo niso bili predloženi dokazi, ki jih je tožena stranka predložila v sodnem postopku, v katerem se je presojala zakonitost odpovedi.
stari ZDR - odškodninska odgovornost delavca - elementi odškodninskega delikta - izbris družbe iz sodnega registra - družbenik - navadni sospornik - izpodbijani del sodbe - pravnomočnost
V primeru uspeha v pravdi, ki jo je začela izbrisana družba za plačilo odškodnine, bi bili tožniki kot delničarji izbrisane družbe udeleženi pri delitvi odškodnine le v sorazmernem delu glede na njihov delež v kapitalu izbrisane družbe. Ker pritožbo vlagajo le nekateri delničarji (ki so navadni sosporniki), je predmet pritožbenega preizkusa le izpodbijani del sodbe, ki se nanaša na sorazmerni del tožbenega zahtevka, do katerega bi bili pritožniki upravičeni, preostali del sodbe sodišča prve stopnje pa je pravnomočen.
SKPgd člen 51, 51/2, 51/2-3. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 61, 61/1, 61/1-1. OZ člen 299, 299/1.
jubilejna nagrada – zapadlost – zakonske zamudne obresti
Za odločitev o tožbenemu zahtevku za plačilo jubilejne nagrade ni bistveno, da tožnik v času spora pred sodiščem ni več zaposlen pri toženi stranki. Bistveno je, da je bil v času, ko je pogoje za pridobitev te pravice izpolnil, delavec tožene stranke.
diskriminacija - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Čeprav se je za dve delovni mesti pri toženi stranki zahtevala enaka vrsta in stopnja izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, tožena stranka tožnici utemeljeno ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi. Za omenjeni dve delovni mesti se je zahtevalo več delovnih izkušenj in tudi druge specifične izkušnje in znanja, ki jih tožnica ni imela, zaradi česar zanjo nista bili primerljivi in ustrezni.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ustrezna zaposlitev – odpravnina
Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in mu istočasno ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, vendar za neustrezno zaposlitev. Četudi je tožnik novo pogodbo o zaposlitvi odklonil, je – ker se je ponudba nanašala na neustrezno zaposlitev – upravičen do odpravnine po 109. členu ZDR.
ZPP člen 318. ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 179.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – nepremoženjska škoda – pravična odškodnina
Tožba, s katero je tožnik uveljavljal plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, je sklepčna, saj vsebuje navedbe o odgovornosti drugotožene stranke. Tožnik se je poškodoval, ko se je pri vleki vozička, polnega blaga (težkega med 300 in 400 kg), zvil kolešček, zaradi česar se je voziček nagnil in skupaj z blagom padel na tožnika. Do tega je prišlo zato, ker je bil voziček za takšno delo neprimeren in nevzdrževan, drugotožena stranka kot delodajalec pa je bila dolžna poskrbeti za varne delovne pogoje in razmere, zlasti tudi za ustrezno varnost in brezhibnost naprav in orodij, s katerimi se dela. Ker tega ni storila, je podana njena krivdna odgovornost.
ZFPPIPP člen 234, 234/3, 234/4, 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2.
domneva insolventnosti – izpodbijanje domneve insolventnosti – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka
Ker pritožnik v svoji pritožbi ni zatrjeval in dokazoval, da dolžnik ni insolventen in pritožbi o tem ni priložil dokazov, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni uspel izpodbiti domneve insolventnosti, določene v 3. odst. 235. člena ZFPPIPP.