OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0064515
OZ člen 846. ZZavar člen 219, 219/3, 224.
pogodba o zavarovalnem posredništvu – posredniška pogodba - provizija
Skladno z ZZavar, ki ureja pogodbo o zavarovalnem posredništvu, sklenjeno med posrednikom in zavarovalcem, je zavarovalnica zavarovalnemu posredniku zavezana plačati provizijo.
povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - deljena odgovornost - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Kljub kazenski obsodilni sodbi mora pravdno sodišče samostojno presojati o ugovoru toženca o obstoju deljene odgovornosti, kar je tudi storilo. Kazenska obsodilna sodba namreč ugotovitev glede vprašanja deljene odgovornosti ne vsebuje, saj to vprašanje za ugotovitev obstoja kaznivega dejanja ni pomembno.
sklep o ustavitvi postopka – umik tožbe – pritožbena novota – brezplačna pravna pomoč
Tožnik bi moral, če je prepričan, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči, zahtevati dodelitev pri službi za brezplačno pravno pomoč, ne more pa šele v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka kot pritožbene novote navajati dejstva v zvezi z upravičenostjo do brezplačne pravne pomoči.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji – ničnost določil – uporaba materialnega prava – Zakon o varstvu potrošnikov
Pravilna uporaba materialnega prava terja, da se pogodbeno razmerje oceni tudi v luči potrošniškega prava (Zakona o varstvu potrošnikov), saj je zavarovalec v razmerju do zavarovalnice potrošnik.
Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti zemljiškoknjižnega dovolila, temveč samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, prav tako pa tudi ne, ali so izpolnjene obveznosti strank iz zemljiškoknjižnega dovolila.
priposestvovanje služnosti – nepravo priposestvovanje služnosti – način izvrševanja služnosti – redna uporaba poti
Služnost je mogoče priposestvovati le v obsegu in na način, kot se je izvrševala celo priposestvovalno dobo.
Če je tožnik vozil po sporni poti le zelo občasno („kakor kdaj“), za dovoz do gospodujoče nepremičnine pa uporabljal tudi druge poti, služnosti ni mogel priposestvovati.
ZSreg člen 29, 29/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 25, 25/1, 25/1-1. ZGD-1 člen 394.
ničnost – predlog za vpis spremembe članov nadzornega sveta
Ničen sklep nima nobenih pravnih posledic, za nikogar. Na njegovi podlagi ne more nihče ničesar uveljavljati. S pravnega vidika se šteje, kot da sklep ni bil sprejet. Zato je zmotno stališče pritožnika, da bi prvostopenjsko sodišče moralo vpisati spremembo članov nadzornega sklepa, ker je bil predlog za vpis vložen in sklep Višjega sodišča opr. št. IV Cpg 679/2010 izdan še pred izdajo zgoraj navedene sodbe, saj učinki ugotovljene ničnosti sklepa sežejo za nazaj.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 26, 81, 81/2, 81/2-3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 44/2, 44/2-1, 44/2-3, 45, 45/1, 45/1-4.
zdraviliško zdravljenje – pogoji za priznanje pravice
Čeprav se je tožnikovo počutje po terapijah, vajah v bazenu ter masažah (v zdravilišču) izboljšalo, to še ne pomeni, da je zanj zdraviliško zdravljenje nujno, kar je pogoj za priznanje pravice kot pravice iz obveznega zavarovanja. Če upoštevamo še, da se je po zdravljenju v zdravilišču stanje izboljšalo za 6 mesecev, ker ne dosega standarda daljšega časa, ki je, upoštevajoč periodičnost zdraviliškega zdravljenja, približno 2 leti, je treba šteti, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja.
ZGD-1 člen 395, 395-2, 505. ZSReg člen 34, 34/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48.
vpis spremembe zastopnika v sodni register – materialnopravni preizkus predloga za vpis spremembe zastopnika
Registrsko sodišče ni imelo podlage, da je ugotavljalo, ali je bil skupščinski sklep o spremembi zastopnika sprejet z ustrezno večino, ki je predpisana v družbeni pogodbe, saj kot rečeno skupščinski sklepi veljajo vse dokler niso izpodbiti. To velja še toliko bolj, ker iz predloženih listin ne izhaja, da bi bil sklep o spremembi zastopnika, za katerega od družbenikov sporen, niti ni v registrskem postopku, kateri od družbenikov kot udeleženec nasprotoval samemu predlogu za vpis spremembe zastopnika.
Tožnik je tožbo vložil zoper prvostopno odločbo in ne zoper dokončno odločbo. Takšna tožba je v delu, ki se nanaša na priznanje denarne socialne pomoči, preuranjena in se zavrže. Zavrže se tudi predlog za izdajo začasne odredbe, saj za izdajo začasne odločbe niso izpolnjeni formalni pogoji.
Predlog za izdajo začasne odredbe za plačevanje mesečne subvencije za najemnino je neutemeljen, saj ni podana objektivna predpostavka v smislu verjetne izkazanosti terjatve. Do subvencije za tržno najemnino je upravičen le najemnik, tožnik pa je zatrjeval le, da stanovanje uporablja.
postopek za določitev odškodnine – izgubljeni dobiček – dokazni standard – verjetnost – sprememba namembnosti zemljišča
Predlagateljica je upravičena do povrnitve izgubljenega dobička, torej tistega dobička, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari, če ne bi bilo omejitev in prepovedi, ki jih določata ZNRŠZ in na njegovi podlagi sprejet Odlok o ureditvenem načrtu za območje naravnega rezervata Škocjanski zatok. Za pravico do odškodnine zadošča, da je izgubljeni dobiček verjetno izkazan.
Sodišče prve stopnje je uporabilo prestrog dokazni standard. Predlagateljici je zato prisodilo le odškodnino za izgubljeni dobiček v višini vrednosti zazidljivega stavbnega zemljišča, namesto primarno predlagane odškodnine, ki jo predstavlja dobiček, ki ga je predlagateljica nameravala doseči z načrtovano gradnjo in nato prodajo spornih nepremičnin.
Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Ker je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe, je moralo hkrati po določbi 88. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti dovoliti tudi vknjižbo hipoteke iz 2. odstavka 87. člena citiranega zakona.
stroški predloga za izdajo dodatne predhodne odredbe – potrebnost stroškov - zavarovanje denarne terjatve – več predhodnih odredb - obseg zavarovanja – trditveno in dokazno breme
Upnik ima možnost predlagati več predhodnih odredb na več načinov, to pa še ne pomeni, da je v vsakem primeru upravičen od dolžnika zahtevati tudi povrnitev stroškov predloga, s katerim predlaga novo predhodno odredbo. Da bi lahko sodišče ocenilo stroške, ki so nastali z vložitvijo novega predloga za izdajo predhodne odredbe, za potrebne, bi moral upnik v predlogu izkazati, da je bila vložitev (samostojnega) predloga za zavarovanje z novo predhodno odredbo le nekaj dni po izdaji sklepa v drugi zadevi zavarovanja potrebna.
ZPP člen 248, 248/1, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47.
nagrada izvedencu - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja
Izvedenec je izmeril površine prostorov v pritličju stavbe, izmeril varnostni zid in podal kratko mnenje o tem, ali je v tej stavbi možna vzpostavitev etažne lastnine. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je takšno mnenje (le) zahtevno in ne zelo zahtevno.
Uredba Sveta ES št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 9, 9/1, 11, 11/2, 11/3. ZPP člen 350, 350/1, 365-2.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča
Tožnik, ki ima po podatkih spisa stalno prebivališče na območju okrožnega sodišča, ki je izdalo izpodbijani sklep, trdi, da ga je v Belgiji poškodovalo tovorno vozilo, last druge toženke, obvezno zavarovano pri prvi toženki (obe s sedežem v Nemčiji). Nedvomno gre za spor z mednarodnim elementom, zaključek sodišča prve stopnje, da je glede na pravila Bruseljske uredbe I pristojno za sojenje v njem, pa pravilno.
stroški – stroški postopka – nadaljevanje postopka v pravdi – povrnitev izvršilnih stroškov – načelo uspeha v pravdi
V ugovoru, ki ga je tožena stranka podala zoper sklep o izvršbi, stroškov ni priglasila, prav tako tudi ne do konca glavne obravnave. Tožena stranka je prvič zahtevala povrnitev izvršilnih stroškov v pritožbi, kar je prepozno, saj bi jih morala zahtevati do konca glavne obravnave.
V tem primeru se je sodišče odločilo v skladu s 3.odstavkom 154. člena ZPP, po katerem mora ena stranka povrniti vse stroške, ki jih je imela nasprotna stranka, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški.
plačilo sodne takse za pritožbo – prepozno plačilo – nesporazum med stranko in odvetnico
Prepozno plačana sodna taksa za pritožbo ima iste posledice, kot neplačilo sodne takse, torej nastop domneve o umiku pritožbe. Za preprečitev nastopa domneve o umiku ne zadošča, da je taksa poravnana. Morebitni nesporazum med odvetnico, ki je stranki poslala poziv za plačilo sodne takse in stranko glede pomena plačila sodne takse, ni pravno upošteven pritožbeni razlog.
sprejem v članstvo lovske družine - kršitev načela enakosti - svoboda združevanja - omejevanje človekovih pravic
Držijo pritožbene navedbe, da je prejšnji zakon, ki je urejal področje lovstva (Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč) imel izrecno določbo, po kateri je vsak lovec lahko član samo ene lovske družine, sedaj veljavni Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) pa take določbe nima več, vendar tudi nima izrecne določbe, po kateri bi lahko bil vsak lovec član več lovskih družin, kar pomeni, da zakonodajalec to področje prepušča avtonomnemu urejanju. Zato določba pravil, ki dejansko omejuje članstvo na eno lovsko družino, ni v nasprotju s pravnim redom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0067666
OZ člen 963. ZPP člen 154, 458.
subrogacija - spor majhne vrednosti - pravdni stroški - kilometrina
Podlago za odločitev v obravnavanem sporu vsekakor predstavlja določba 1. odstavka 963. člena OZ, po kateri z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.
ZIZ člen 15. ZJSRS člen 28, 28/4. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365-3.
izvršilni naslov – nadomestilo preživnine – jamstveni in preživninski sklad – obveznost plačevanja preživnine
Ker je upnik svojo odločbo, ki je podlaga sklepu o izvršbi, izdal na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe o dolžnikovi obveznosti plačevanja preživnine mladoletnemu otroku, gre le za nadomestno izpolnitev obveznosti namesto dolžnika, in sicer na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku pred okrožnim sodiščem in ne za neko novo obveznost, o kateri dolžnik ne bi bil seznanjen oziroma zanjo ne bi vedel.