načelo proste presoje dokazov – verodostojna listina – izpis iz poslovnih listin – dokazna sredstva
V pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, verodostojna listina ne izgubi svoje dokazne moči, temveč ima le takšno dokazno moč kot vsi ostali dokazi, in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – soodgovornost oškodovanca
Pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, ob razmejitvi odškodninske odgovornosti odgovorne osebe na eni in oškodovanca na drugi strani ni mogoče analogno uporabiti pravil, ki se nanašajo na regres med solidarnimi odškodninskimi zavezanci, saj je tovrsten življenjski primer izrecno urejen s pravilom iz 154. člena OZ. Ob izvedenčevi ugotovitvi, da je eden izmed voznikov nedvomno prevozil rdečo luč (nikakor pa ne oba), ni mogoče uporabiti tistega pravila iz 154. člena OZ, ki predvideva deljeno odgovornost.
postopek za določitev odškodnine – izgubljeni dobiček – dokazni standard – verjetnost – sprememba namembnosti zemljišča
Predlagateljica je upravičena do povrnitve izgubljenega dobička, torej tistega dobička, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari, če ne bi bilo omejitev in prepovedi, ki jih določata ZNRŠZ in na njegovi podlagi sprejet Odlok o ureditvenem načrtu za območje naravnega rezervata Škocjanski zatok. Za pravico do odškodnine zadošča, da je izgubljeni dobiček verjetno izkazan.
Sodišče prve stopnje je uporabilo prestrog dokazni standard. Predlagateljici je zato prisodilo le odškodnino za izgubljeni dobiček v višini vrednosti zazidljivega stavbnega zemljišča, namesto primarno predlagane odškodnine, ki jo predstavlja dobiček, ki ga je predlagateljica nameravala doseči z načrtovano gradnjo in nato prodajo spornih nepremičnin.
plačilo sodne takse – predhodni preizkus vloge – posledica neplačila takse - zamujena oprava procesnega dejanja – vsebinska obravnava vloge
Formalne pomanjkljivosti, ki same po sebi ne preprečujejo meritornega obravnavanja, je mogoče odpraviti le do določene faze postopka, to je do končanega predhodnega preizkusa vloge. Če sodišče z opravo procesnega dejanja zamudi, mora vlogo vsebinsko obravnavati.
Po določbi 3. odst. 152. čl. ZZK-1 mora biti sklep o vpisu obrazložen le, če se z njim zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi. Četudi pritožnica ni bila predlagateljica tega postopka, ampak je zemljiškoknjižno sodišče odločalo po uradni dolžnosti, sklepa ni bilo dolžno obrazložiti.
ZSreg člen 29, 29/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 25, 25/1, 25/1-1. ZGD-1 člen 394.
ničnost – predlog za vpis spremembe članov nadzornega sveta
Ničen sklep nima nobenih pravnih posledic, za nikogar. Na njegovi podlagi ne more nihče ničesar uveljavljati. S pravnega vidika se šteje, kot da sklep ni bil sprejet. Zato je zmotno stališče pritožnika, da bi prvostopenjsko sodišče moralo vpisati spremembo članov nadzornega sklepa, ker je bil predlog za vpis vložen in sklep Višjega sodišča opr. št. IV Cpg 679/2010 izdan še pred izdajo zgoraj navedene sodbe, saj učinki ugotovljene ničnosti sklepa sežejo za nazaj.
priposestvovanje - družbena lastnina - pravica uporabe - dobra vera
Ob obravnavanju toženkinih ugovorov, da se tožnica ne more sklicevati na pošteno oz. dobroverno posest, je bilo ugotovljeno, da je med njo in toženko oziroma njenimi pravnimi predniki teklo več sodnih postopkov, med drugim tudi nepravdni postopek zaradi ureditve razmerij med souporabniki sporne parcele (nepravdna zadeva), predvsem pa, da je bila že v letu 1969 izdana odločba Skupščine občine Ljubljana V. – R., v kateri je bil ugotovljen obseg pravice brezplačnega uživanja spornega zemljišča tako za tožnico, kot tudi ostale solastnike. To pa pomeni, da se zaradi pomanjkanja dobre vere tožnica na pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja ne more sklicevati.
poslabšanje zdravstvenega stanja - invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - invalid I. kategorije
Ker je tožniku 31. 5. 2009 prenehalo delovno razmerje zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije in ker je tožena stranka že izdala nalog, da se mu od 1. 6. 2009 dalje izplačuje akontacija invalidske pokojnine, je tožnik upravičen do nadomestila za invalidnost (ki ga je prejemal kot invalid III. kategorije) do izpolnitve pogojev za pridobitev nove pravice (pravice do invalidske pokojnine), to je do 31. 5. 2009.
Res sodna praksa v posameznih primerih pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti določa posle, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo sklepati sama, vendar pa je po veljavni zakonodaji opredelitev poslov, za katere oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo ne potrebuje soglasja skrbnika, v pristojnosti centra za socialno delo in ne v pristojnosti sodišča.
Sodišče o odvzemu pravice voliti in biti voljen odloči samo v primeru, če udeležencu popolnoma odvzame poslovno sposobnost in šele v tem primeru sme volilno pravico omejiti tistemu, za katerega ugotovi, da kljub popolnoma odvzeti poslovni sposobnosti ni sposoben razumeti tudi pomena in namena ter učinkov volitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0065788
ZPP člen 1, 18. ZDen člen 25. SPZ člen 48. ZTLR člen 23. ODZ paragraf 415.
sodna pristojnost - upravni postopek - nastanek solastnine - povrnitev vlaganj
Upoštevaje tožbene navedbe in tožbeni zahtevek se izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno zmotna. Tožba tožeče stranke za priznanje solastninske pravice na parcelah tožene stranke in izstavitve zemljiškoknjižne listine je namreč lastninskopravna tožba, zato odločitev o njej spada v pristojnost sodišča, saj gre za spor iz premoženjskih razmerij.
Ker je vložnik sodišču posredoval vlogo v tujem jeziku, ga je sodišče prve stopnje pravilno pozvalo, da vlogo popravi tako, da jo prevede v slovenski jezik, in ga tudi pravilno opozorilo, da bo v nasprotnem primeru vlogo zavrglo. Ker vložnik v danem roku vloge ni popravil, je sodišče prve stopnje vlogo utemeljeno kot nepopolno in s tem nesposobno za obravnavanje zavrglo.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti ožjega družinskega člana – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine materialnopravno pravilno upoštevalo merila 180. člena OZ in sicer individualizacijo odškodnine, kot tudi objektivne kriterije (primerjavo z odškodninami za enako škodo).
mejni spor – ureditev meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni – premik meje v škodo javnega dobra – kriteriji za ureditev meje – katastrska meja
Pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je potrebno upoštevati stanje v katastru oziroma mejo, določeno v njem.
ZPP člen 248, 248/1, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47.
nagrada izvedencu - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja
Izvedenec je izmeril površine prostorov v pritličju stavbe, izmeril varnostni zid in podal kratko mnenje o tem, ali je v tej stavbi možna vzpostavitev etažne lastnine. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je takšno mnenje (le) zahtevno in ne zelo zahtevno.
stroški – stroški postopka – nadaljevanje postopka v pravdi – povrnitev izvršilnih stroškov – načelo uspeha v pravdi
V ugovoru, ki ga je tožena stranka podala zoper sklep o izvršbi, stroškov ni priglasila, prav tako tudi ne do konca glavne obravnave. Tožena stranka je prvič zahtevala povrnitev izvršilnih stroškov v pritožbi, kar je prepozno, saj bi jih morala zahtevati do konca glavne obravnave.
V tem primeru se je sodišče odločilo v skladu s 3.odstavkom 154. člena ZPP, po katerem mora ena stranka povrniti vse stroške, ki jih je imela nasprotna stranka, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški.
Uredba Sveta ES št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 9, 9/1, 11, 11/2, 11/3. ZPP člen 350, 350/1, 365-2.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča
Tožnik, ki ima po podatkih spisa stalno prebivališče na območju okrožnega sodišča, ki je izdalo izpodbijani sklep, trdi, da ga je v Belgiji poškodovalo tovorno vozilo, last druge toženke, obvezno zavarovano pri prvi toženki (obe s sedežem v Nemčiji). Nedvomno gre za spor z mednarodnim elementom, zaključek sodišča prve stopnje, da je glede na pravila Bruseljske uredbe I pristojno za sojenje v njem, pa pravilno.
sprejem v članstvo lovske družine - kršitev načela enakosti - svoboda združevanja - omejevanje človekovih pravic
Držijo pritožbene navedbe, da je prejšnji zakon, ki je urejal področje lovstva (Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč) imel izrecno določbo, po kateri je vsak lovec lahko član samo ene lovske družine, sedaj veljavni Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) pa take določbe nima več, vendar tudi nima izrecne določbe, po kateri bi lahko bil vsak lovec član več lovskih družin, kar pomeni, da zakonodajalec to področje prepušča avtonomnemu urejanju. Zato določba pravil, ki dejansko omejuje članstvo na eno lovsko družino, ni v nasprotju s pravnim redom.
plačilo sodne takse za pritožbo – prepozno plačilo – nesporazum med stranko in odvetnico
Prepozno plačana sodna taksa za pritožbo ima iste posledice, kot neplačilo sodne takse, torej nastop domneve o umiku pritožbe. Za preprečitev nastopa domneve o umiku ne zadošča, da je taksa poravnana. Morebitni nesporazum med odvetnico, ki je stranki poslala poziv za plačilo sodne takse in stranko glede pomena plačila sodne takse, ni pravno upošteven pritožbeni razlog.
ZIZ člen 15. ZJSRS člen 28, 28/4. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365-3.
izvršilni naslov – nadomestilo preživnine – jamstveni in preživninski sklad – obveznost plačevanja preživnine
Ker je upnik svojo odločbo, ki je podlaga sklepu o izvršbi, izdal na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe o dolžnikovi obveznosti plačevanja preživnine mladoletnemu otroku, gre le za nadomestno izpolnitev obveznosti namesto dolžnika, in sicer na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku pred okrožnim sodiščem in ne za neko novo obveznost, o kateri dolžnik ne bi bil seznanjen oziroma zanjo ne bi vedel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0067666
OZ člen 963. ZPP člen 154, 458.
subrogacija - spor majhne vrednosti - pravdni stroški - kilometrina
Podlago za odločitev v obravnavanem sporu vsekakor predstavlja določba 1. odstavka 963. člena OZ, po kateri z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.