Pogoj za uporabo 4. odstavka 186. člena OZ (kadar ni dvoma, da je škodo povzročila neka izmed dveh ali več določenih oseb, ki so na nek način med seboj povezane, ni pa mogoče ugotoviti, katera od njih jo je povzročila, odgovarjajo te osebe solidarno) ni le povzročitev škode s strani neke izmed dveh ali več določenih oseb, pač pa mora obstajati še nadaljnji pogoj, da so te osebe na nek način med seboj povezane.
Prvostopno sodišče ne sme izvajati dokazov v informativne namene, torej, da bi se šele z zaslišanjem priče ugotovilo določena dejstva. Tožeča stranka bi morala najprej sama postaviti vso potrebno trditveno podlago in na tej podlagi predlagati ustrezne dokaze. Kot je razvidno iz spisa pa tako ni ravnala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062493
ZPP člen 318, 318/3. OZ člen 131, 132.
pozivni postopek – zamudna sodba – nesklepčnost – obstoj škode – nepoplačilo v izvršbi
Tožba je bila nesklepčna, ker ne vsebuje ustreznih navedb glede obstoja škode. Sodišče je kršilo določbe ZPP, ker ni opravilo pozivnega postopka po 318/3 členu ZPP.
Čeprav v pravdi ni dosegla položaja tožeče stranke, je imela status pravdne stranke zato, ker je v tej vlogi sama nastopala v pravdi. Zato določbe ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov veljajo tudi zanjo, in sicer v delu, kjer zakon določa pravila o povrnitvi stroškov ne glede na izid pravde. Če je prišlo do kakšne pomote že v izvršilnem postopku, posledic nastanka pravdnih stroškov ne more nositi tožena stranka, pač pa bremenijo tistega, ki jih je zakrivil ali komur so se pripetile, ne glede na izid pravde.
Iz fotografije razvidne neravnine ne predstavljajo nevarnosti za hojo oz. tek po njih ob povprečni skrbnosti, to pa hkrati pomeni, da tožničinemu delodajalcu ni mogoče očitati nedopustne opustitve, ker ni poskrbel za zaporo tega dela dvorišča oz. za preplastitev asfalta. Škodni dogodek je torej pripisati samo premajhni skrbnosti same tožnice oz. nesrečnemu naključju.
Tožnika sta pri štetju 15-dnevnega roka za pritožbo zoper sodbo zmotno upoštevala samo delovne dni, zato je pritožba zoper sodbo vložena po izteku roka in se zavrže.
ZPIZ-1 člen 156, 156/2, 156/5, 157, 157/1. ZPP člen 359.
prepoved reformatio in peius - invalidska pokojnina
V delu, v katerem je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna (v zavrnilnem delu) pritožbeno sodišče na pritožbo tožene stranke v odločitev sodišča prve stopnje ne bi smelo poseči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062498
ZD člen 203, 203/1, 213, 213/4, 221.
napotitveni sklep – sklep o ustavitvi zapuščinskega postopka – oprava zapuščinske obravnave – uveljavljanje dednih zahtevkov v pravdi
Zaradi razpolaganj z nepremičninami za časa življenja, zapustnik ob smrti sploh ni imel nobenega premoženja več. V takšnem primeru se po 1. odst. 203. člena ZD zapuščinska obravnava ne opravi. Seveda pa nujni dedič v samostojni pravdi lahko zahteva vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža v zapuščino, kar je pritožnica v obravnavani zadevi že naredila.
Glede na ugotovljen obseg s strani posrednika dejansko opravljenih storitev in njegov trud, ki ga je pri tem vložil, je sodišče prve stopnje posledično pravilno zaključilo, da je pogodbeno dogovorjena provizija v konkretnem primeru previsoka. Le-to sta pravdni stranki sicer s pogodbo res dogovorili v višini dveh odstotkov od nakupne vrednosti nepremičnine, kar predstavlja polovico najvišjega odstotka provizije, ki ga dovoljuje ZNPOsr. Vendar je bila takšna provizija dogovorjena tako za osnovno storitev posredovanja kot tudi za dodatne storitve, ki s strani tožeče stranke niso bile opravljene. Upoštevajoč navedeno ter ugotovitev sodišča prve stopnje (ki je tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija), da je tožeča stranka za toženo opravila (zgolj) storitev ogleda stanovanja in organizacije enega sestanka za priprave in pogajanja za sklenitev pogodbe ter strankama posredovala zemljiškoknjižni izpisek nepremičnine, se sodišče druge stopnje strinja z oceno, da gre tožeči stranki kot pravična odmena za opravljeno storitev zgolj polovica dogovorjene provizije, tj. en odstotek od nakupne vrednosti nepremičnine.
odpoklic poslovodje iz krivdnih razlogov – odvisna in obvladujoča družba – skrbno vodenje poslov družbe – direktor – navodila večinskega lastnika – pogodbeno dogovorjena odpravnina
Korporacijsko pravni položaj tožnika kot direktorja tožene stranke tožniku ni onemogočal samostojnega vodenja poslov tožene stranke. Če je pri tem sledil neformalnim navodilom predsednika nadzornega sveta in večinskega lastnika, je to storil le iz njemu znanih razlogov, ki pa ga ne morejo razbremeniti odgovornosti za skrbno in gospodarno vodenje poslov družbe.
nova škoda – vzročna zveza med škodnim dogodkom in novo škodo – poškodba bobniča
Po ustaljeni sodni praksi gre pri tako imenovani novi škodi za škodo, ki ob priznanju prve škode oziroma odmere odškodnine zanjo, še ni bila znana in njenega nastanka ni bilo moč predvideti.
višina odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja
Stališče, da bi moralo prvo sodišče pri ugotavljanju višine odškodnine po 2. odst. 72. člena ZDen izhajati iz stanja denacionaliziranih nepremičnin ob podržavljenju, je zmotno.
ZDR člen 83, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 158. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – razžalitev – prekinitev postopka – stečajni postopek
Četudi se je nad toženo stranko začel stečajni postopek, pritožbeno sodišče ni prekinilo postopka, ampak je, ker so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank – vložitev pritožbe ter odgovora na pritožbo – izdalo sodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062513
ZZZDR člen 129, 129a. ZPP člen 414.
razmerja med starši in otroci – varstvo in vzgoja otrok – preživninska obveznost roditelja – potrebe upravičenca – zmožnosti zavezanca – dopustnost novot v preživninskih sporih
Posojila, ki so bila najeta (po zatrjevanju toženca) za potrebe življenjske skupnosti pravdnih strank, ni moč upoštevati v breme preživljanja mladoletnega otroka, saj gre za premoženjskopravna razmerja med pravdnima strankama, ki jih je treba urediti v okviru delitve skupnega premoženja.
delitev solastnine – izvedenec – obvezna postavitev izvedenca – cenitev – izvedensko mnenje, pridobljeno izven tega postopka – materialno procesno vodstvo
Sodišče si mora v postopku delitve solastne stvari prvenstveno prizadevati za fizično delitev stvari, če ta ni mogoča lahko na predlog solastnika opravi delitev tako, da stvar pripade enemu solastniku, ki drugemu plača vrednost njegovega deleža in šele ko te možnosti ni, preostane sodišču možnost, da opravi civilno delitev.
Sodišče lahko v postopku delitve solastnine ugotovi, ali je solastno stvar mogoče fizično deliti v smislu drugega odstavka 70. člena SPZ, in določi prodajno ceno solastne stvari (tudi kot podlago za izplačilo ostalim solastnikom v skladu s četrtim in petim odstavkom 70. člena SPZ) le s pomočjo ustreznega izvedenca. Postavitev izvedenca v tovrstnih postopkih je obvezna.
Ker je delitev stvari na način, ki ni civilna delitev tudi v interesu nasprotnega udeleženca, bi moralo sodišče prve stopnje (potem, ko predlagatelj ni založil predujma) v okviru materialno procesnega vodstva nasprotnega udeleženca pozvati, da se izjasni ali predlaga postavitev izvedenca (glede na to, da predloženo izvedensko mnenje nima dokazne vrednosti) in mu v primeru pritrdilnega odgovora naložiti založitev predujma.
ZDR člen 89, 89/1, 110, 111, 111/1, 111/1-3, 111/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – zmožnost za delo – bolniški stalež – zloraba bolniškega staleža
Četudi je tožnica toženi stranki potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela predložila šele naknadno, že zgolj dejstvo, da v spornem obdobju ni bila zmožna za delo, zadošča za zaključek, da z dela ni izostala neupravičeno. Iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
pravdna sposobnost – odobritev skrbnika za posebni primer
Sodišče prve stopnje, ki je, ne da bi pridobilo odobritev skrbnika za poseben primer, postopek zaradi umika tožbe ustavilo, ni pravilno upoštevalo določbe 78. čl. ZPP, da stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa zakoniti zastopnik.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0062504
ZIZ člen 272. SPZ člen 218.
začasna odredba – verjetnost terjatve – nedenarna terjatev – ugotovitev služnosti poti – objektivni pogoj – enakovrednost dokazov obeh strank – standard verjetnosti – nepopolna dokazna ocena
Glede na to, da so po oceni sodišča izvedeni dokazi ene in druge pravdne stranke enako močni, je namreč napačen sklep sodišča, da tožniki niso uspeli dokazati in izkazati verjetnosti obstoja svoje terjatve.