DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062528
ZDen člen 51, 51/1, 72, 72/2. ZPP člen 274, 315.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe – pasivna legitimacija – zavezanec za denacionalizacijo – ekonomsko bistvo lastninske pravice – vmesna sodba
Stališče sodne prakse, da je zavezanec za plačilo odškodnine po 72/2 člena ZDen tisti, ki je tudi sicer denacionalizacijski zavezanec, gradi na ekonomskem bistvu lastninske ali tej ustrezajoče pravice. V primeru, da je v času po uveljavitvi ZDen prišlo do spremembe lastninske pravice, sta zato zavezanca po 72/2 členu ZDen tako prvi kot drugi lastnik – vsak sorazmerno času, v katerem je izkoriščal ekonomsko bistvo lastninske pravice.
pristojnost – davčni postopek – izterjava članarine zbornice
Tožeča stranka ne more doseči izpolnitve zahtevanega v sodnem postopku, saj je za izterjavo plačila članarine izrecno predpisana pristojnost davčnega organa, oziroma davčni postopek.
Zavrženje tožbe glede zahtevka za vrnitev avtomobila temelji na določbi 1. odstavka 274. člena ZPP, ker tožnik za takšno tožbo zaradi že vrnjenega mu avta nima pravnega interesa. Vpis vozila na ime tožnika pri upravni enoti in registracijo le-tega na njegovo ime je stvar upravnega, ne pravdnega postopka, zlasti pa ni materialnopravne podlage, da bi morala tožena stranka izdati listine, s katerimi bi se avto lahko vpisal in registriral na ime tožnika. Ker je plačilo uporabnine za določeno stvar (verzijski zahtevek) protipravno (brez pravne podlage) ravnanje zavezanca in ker organom tožene stranke takega ravnanja ni možno očitati, je bilo kot neutemeljenega zavrniti tudi tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine.
Tožeča stranka v skladu z uzakonjenim razpravnim načelom ni natančno opredelila izgubljenega dobička (ki sicer predstavlja ekonomsko kategorijo) tako, da bi navedla prihodke, ki bi jih ustvarila, če škodnega dogodka ne bi bilo, in odhodke, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Tožena stranka je na nesklepčnost trditvene podlage tožeče stranke večkrat opozorila tekom postopka, s čimer je bila tožeča stranka tekom postopka v zadostni meri izzvana, da svojo trditveno podlago dopolni tako, da bo nasprotni stranki sploh omogočila učinkovito ugovarjanje obstoju in višini zatrjevane škode.
nepremoženjska škoda – odmera pravične odškodnine – soprispevek oškodovanca k nastali škodi – padec na poledenelih tleh
Tožnica je prispevala k nastanku škode, ko se je za pot prek parkirišča odločila kljub temu da je vedela, da je poledenelo in nepočiščeno, pri tem pa je na voljo imela tudi drugo pot, ki je vodila pod nadstreškom hiše in ni bila poledenela. Tožnica je k škodnemu dogodku s svojim ravnanjem prispevala v takšni meri, da njen soprispevek znaša 50%.
Pri spremembi delodajalca se pogodba o zaposlitvi, sklenjena z delodajalcem prenosnikom, avtomatično nadaljuje z delodajalcem prevzemnikom. Nobene podlage namreč ni, da bi delodajalec prevzemnik delavcu ponujal novo pogodbo o zaposlitvi.
Za spor v zvezi s tožnikovo dolžnostjo vrnitve preveč izplačane družinske pokojnine predstavlja spor o prenehanju pravice do družinske pokojnine predhodno vprašanje. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do predloga toženca, da naj postopek vrnitve preplačila prekine, niti se ni odločilo, da bo samo rešilo predhodno vprašanje, niti ni postopkov združilo v skupno obravnavanje, sodba o teh odločilnih dejstvih nima razlogov, zato se je ne da preizkusiti.
ZPP člen 91, 91/1, 108, 108/5. ZZVZZ člen 28, 28/1, 34, 34/2. ZZZPB člen 17.b, 17.b/3.
zavrženje vloge - postulacijska sposobnost
Ker izredno pravno sredstvo ni bilo vloženo po kvalificiranem pooblaščencu, niti ni tožnik izkazal, da ima sam opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo pravilno zavrglo.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – kolo z motorjem
Kolo z motorjem je v razmerju do osebnega vozila res šibkejše oz. ranljivejše prevozno sredstvo. Vendar iz obširne sodne prakse izhaja, da kolo z motorjem tako po določbah ZVCP-1, kot po dejanski rabi, sodi med motorna vozila. V takšnih primerih pa pride v poštev glede podlage odškodninske odgovornosti uporaba določila 154. člena OZ, ki ureja odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila.
pretep – silobran – skupno delovanje več oseb – solidarna odgovornost
Obveznost solidarnih dolžnikov preneha, ko jo en dolžnik izpolni. Obstoj sodne poravnave med upnikom in enim solidarnim zavezancem ne vpliva na obveznost drugega solidarnega zavezanca.
Tožnik, ki je v istem socialnem sporu uveljavljal pravico do invalidske pokojnine in pravico do invalidnine za telesno okvaro, je kljub temu, da je uspel le z zahtevkom glede invalidske pokojnine, upravičen do povrnitve celotnih stroškov postopka, saj v zvezi s pravico do invalidnine niso nastali posebni stroški.
Ker je posojilo banka zavarovala pri tožeči stranki in je nedvomno prišlo do nastopa zavarovalnega primera, je tožeča stranka posojilodajalki vrnila kredit namesto toženke. Z izplačilom posojenega zneska pa so prešle do višine tega zneska po samem zakonu na tožečo stranko vse pravice zavarovanca, torej banke, proti toženki, kot je v času sklenitve pogodbe določal 1. odstavek 939. člena ZOR.
URS člen 26. ZOR člen 172. OZ člen 131. ZKP člen 148, 164, 220. CZ člen 61, 61/1.
odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja upravnega organa – carinski zaseg avtomobila – nesorazmernost ukrepa – zaseg vozila – pravno priznana škoda – manjvrednost vozila – amortizacija
Lastništvo avtomobila ni bil predmet kazenskega postopka in zato bi na predlog tožnice za nadaljevanje postopka C. M. morala izdati ustrezno odločbo. Če bi se pa izkazalo, da je vozilo bilo ukradeno, pa bi to bilo razmerje med tožnico in lastnikom vozila in torej predmet civilnega postopka. Tako je Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 623/2003 razsodilo, da v kazenskem postopku zaseženih predmetov po ustavitvi postopka ni dovoljeno zadrževati zaradi tega, ker je v teku kak drug, milejši postopek proti državljanu ali ker ima morda država kakšno terjatev do državljana. Če je tudi v takih postopkih mogoče zaseči predmete, morajo to odrediti organi, ki so pristojni za te postopke in sicer po pravilih, ki so predpisani za te postopke.
Tožnik v sporu, v katerem je v celoti uspel glede uveljavljanih dodatnih omejitev pri delu, do polovice pa tudi glede uveljavljanega vzroka nastanka invalidnosti, ni uspel v celoti, zato ni upravičen do povračila vseh stroškov, temveč le sorazmernega dela.
začasna odredba - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - verjetnost obstoja terjatve - odtujitev nepremičnine
Tožena stranka je že v letu 2006 nepremičnino podarila (predlog za vknjižbo lastninske pravice na obdarjenko je bil v zemljiški knjigi zavrnjen), leta 2009 pa je to nepremičnino prodajala preko interneta. Povedano pa nedvomno kaže na to, da toženka poskuša nepremičnino odtujiti, kar posledično pomeni, da bo uveljavljanje terjatve precej oteženo, če ne celo onemogočeno.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0069337
ZGD-1 člen 295, 295/3.
zahteva za sklic skupščine
Iz zahteve delničarja za sklic skupščine z dne 20. 09. 2010 (priloga A3) je razvidno, da je naslovljena na „poslovodstvo“, in ne na konkretno osebo, in poslana na naslov „..., Ljubljana“, kjer je bil v tem obdobju po podatkih sodnega registra sedež nasprotnega udeleženca, in kjer je naslovnik dne 23. 09. 2010 zahtevo tudi prevzel. S tem je zadoščeno zakonski določbi, da morajo delničarji zahtevo za sklic pisno predložiti upravi.