Čeprav v pravdi ni dosegla položaja tožeče stranke, je imela status pravdne stranke zato, ker je v tej vlogi sama nastopala v pravdi. Zato določbe ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov veljajo tudi zanjo, in sicer v delu, kjer zakon določa pravila o povrnitvi stroškov ne glede na izid pravde. Če je prišlo do kakšne pomote že v izvršilnem postopku, posledic nastanka pravdnih stroškov ne more nositi tožena stranka, pač pa bremenijo tistega, ki jih je zakrivil ali komur so se pripetile, ne glede na izid pravde.
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-5, 119, 119/2, 119/6. SZ-1 člen 44, 44/3.
aktivna legitimacija upravnika – sredstva rezervnega sklada – upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov – spor majhne vrednosti
Upravnik ni aktivno legitimiran za vtoževanje sredstev rezervnega sklada. V postopku lahko sodeluje le kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov kot lastnikov sredstev rezervnega sklada.
Tožnik, ki je v istem socialnem sporu uveljavljal pravico do invalidske pokojnine in pravico do invalidnine za telesno okvaro, je kljub temu, da je uspel le z zahtevkom glede invalidske pokojnine, upravičen do povrnitve celotnih stroškov postopka, saj v zvezi s pravico do invalidnine niso nastali posebni stroški.
javno dobro – meja med javnim dobrom in navadnim zemljiščem - kataster
V sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar pa je treba posebej ugotoviti.
Odstopljena terjatev ne izvira iz naslova odškodnine, temveč iz naslova neporavnanih obveznosti iz sklenjene kreditne pogodbe med kreditodajalko in toženo stranko, zato institut zmanjšanje odškodnine po določbi 1. odst. 170. čl. OZ, na katerega se sklicuje pritožiteljica, v konkretnem primeru ne pride v poštev. Zato vse navedbe glede slabega premoženjskega in socialnega stanja tožene stranke, za odločitev o tožbenem zahtevku in tudi za odločitev o pritožbi niso pravno pomembne.
Ker iz vsebine poravnalne izjave izhaja razumen dvom v to, da je toženka pripoznala svojo obveznost, obravnavana izjava ne predstavlja pripoznave dolga, ki bi pretrgalo zastaranje.
nova škoda – vzročna zveza med škodnim dogodkom in novo škodo – poškodba bobniča
Po ustaljeni sodni praksi gre pri tako imenovani novi škodi za škodo, ki ob priznanju prve škode oziroma odmere odškodnine zanjo, še ni bila znana in njenega nastanka ni bilo moč predvideti.
začasna odredba - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - verjetnost obstoja terjatve - odtujitev nepremičnine
Tožena stranka je že v letu 2006 nepremičnino podarila (predlog za vknjižbo lastninske pravice na obdarjenko je bil v zemljiški knjigi zavrnjen), leta 2009 pa je to nepremičnino prodajala preko interneta. Povedano pa nedvomno kaže na to, da toženka poskuša nepremičnino odtujiti, kar posledično pomeni, da bo uveljavljanje terjatve precej oteženo, če ne celo onemogočeno.
invalidnost – zaključeno zdravljenje – kontrolni pregled
Ker pri tožniku kronificirane zdravstvene težave, ki bistveno vplivajo na njegovo delovno zmožnost, trajajo že več let, vprašanja delazmožnosti ni mogoče reševati z odobravanjem bolniškega staleža, temveč mu je treba priznati pravice iz invalidskega zavarovanja. V primeru, da se bo njegovo zdravstveno stanje izboljšalo (predvideni kontrolni pregledi pri invalidski komisiji), lahko pride tudi do odločitve o spremembi že priznanih pravic.
ZIZ člen 17, 17/2-2, 20, 20/2, 20a, 55, 55/1-2, 55/2, 107, 107/2, 107/3, 138, 138/1, 138/3, 138/4. ZIZ-C člen 40. ZPP člen 311. ZFPPIPP člen 19, 213, 213/1-1, 216, 216-2, 493, 493/2, 494, 494/1-4. SPZ člen 128, 130, 135.
izvršljivost notarskega zapisa – dokazovanje zapadlosti terjatve – pridobitev ločitvene pravice – izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet
Za presojo učinka potrjene prisilne poravnave ne zadošča zgolj dejstvo vročitve sklepa o izvršbi organizaciji za plačilni promet, temveč je pomembno ugotoviti, ali je prišlo do blokade sredstev in do nastanka zastavne pravice na terjatvi in s tem do pridobitve ločitvene pravice.
Zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, navedenega v notarskem zapisu, ki je bil sestavljen pred uveljavitvijo ZIZ-C, se lahko dokazuje na način, predpisan v 20.a členu ZIZ le v primeru, če je bil notarski zapis sestavljen tako, kot je predpisano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ.
nepremoženjska škoda – odmera pravične odškodnine – soprispevek oškodovanca k nastali škodi – padec na poledenelih tleh
Tožnica je prispevala k nastanku škode, ko se je za pot prek parkirišča odločila kljub temu da je vedela, da je poledenelo in nepočiščeno, pri tem pa je na voljo imela tudi drugo pot, ki je vodila pod nadstreškom hiše in ni bila poledenela. Tožnica je k škodnemu dogodku s svojim ravnanjem prispevala v takšni meri, da njen soprispevek znaša 50%.
trditveno in dokazno breme – račun – dokaz o plačilu
Ker tožeča ni dokazala, da je vtoževane račune dejansko plačala, je njen zahtevek sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.
Da je tožeča stranka res plačala sporne račune, bi ta lahko dokazovala zgolj s potrdili o plačilu – položnica, blagajniški prejemek, ne pa s samim računom. Sam račun je le osnova oziroma tisti dokument, ki nam pove, koliko smo dolžni plačati komu in v kakšnem roku, ne pa tudi, da smo račun plačali.
ZFPPIPP člen 56, 56/1, 57, 57/1, 126, 126/1, 267, 268/5. OZ člen 190.
pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov – vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Glede na določila 267. člena ZFPPIPP mora stečajni upravitelj v svojem predlogu za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice izkazati, da bodo z uresničitvijo odstopnega upravičenja doseženi ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov, sodišče pa da soglasje, če oceni, da se z njeno uresničitvijo dosežejo ugodnejši pogoji za plačilo upnikov.
Tožnik v sporu, v katerem je v celoti uspel glede uveljavljanih dodatnih omejitev pri delu, do polovice pa tudi glede uveljavljanega vzroka nastanka invalidnosti, ni uspel v celoti, zato ni upravičen do povračila vseh stroškov, temveč le sorazmernega dela.
Ker niti tožnica niti njena pooblaščenka po brezplačni pravni pomoči nista dopolnili tožbe (z navedbo in predložitvijo izpodbijane odločbe toženca in predložitvijo pooblastila), skladno s pozivom sodišča, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen odpovedni razlog – reparacija – odškodnina
Ugotovitev, da je odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo delavec podpiše, podana iz neutemeljenega razloga, je razlog za odškodninsko odgovornost delodajalca in sicer za povračilo premoženjske škode v višini razlike delavčeve plače med prejšnjim in sedanjim delovnim mestom.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062528
ZDen člen 51, 51/1, 72, 72/2. ZPP člen 274, 315.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe – pasivna legitimacija – zavezanec za denacionalizacijo – ekonomsko bistvo lastninske pravice – vmesna sodba
Stališče sodne prakse, da je zavezanec za plačilo odškodnine po 72/2 člena ZDen tisti, ki je tudi sicer denacionalizacijski zavezanec, gradi na ekonomskem bistvu lastninske ali tej ustrezajoče pravice. V primeru, da je v času po uveljavitvi ZDen prišlo do spremembe lastninske pravice, sta zato zavezanca po 72/2 členu ZDen tako prvi kot drugi lastnik – vsak sorazmerno času, v katerem je izkoriščal ekonomsko bistvo lastninske pravice.
Za spor v zvezi s tožnikovo dolžnostjo vrnitve preveč izplačane družinske pokojnine predstavlja spor o prenehanju pravice do družinske pokojnine predhodno vprašanje. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do predloga toženca, da naj postopek vrnitve preplačila prekine, niti se ni odločilo, da bo samo rešilo predhodno vprašanje, niti ni postopkov združilo v skupno obravnavanje, sodba o teh odločilnih dejstvih nima razlogov, zato se je ne da preizkusiti.