Ker je bil razlog, da tožnik v določenem obdobju ni delal, izključno na stani tožene stranke, ki mu ni zagotavljala dela oziroma ga je poslala na čakanje, je tožnik upravičen do nadomestila plače in tudi do vseh ostalih denarnih pravic, ki izvirajo iz delovnega razmerja, na primer do regresa za letni dopust.
ZPP člen 318. ZDR člen 42, 131. Kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009 člen 12, 21.
Sodišče prve stopnje je, ker tožena stranka na tožbo ni odgovorila, utemeljeno izdalo zamudno sodbo, saj iz dejstev, ki so navedena v tožbi (dejanska zaposlitev tožnika pri toženi stranki na delovnem mestu tesarja z osnovno plačo 622,00 EUR bruto, neplačilo regresa za letni dopust, neizplačana plača za februar 2009 in premalo izplačana plača za marec 2009), izhaja vtoževana posledica, to je utemeljitev zahtevka za obračun in izplačilo vtoževanih prejemkov iz delovnega razmerja.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 149, 150, 179. ZPP člen 359.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nepremoženjska škoda – prepoved reformatio in peius
Prepoved reformatio in peius, to je prepoved poslabšanja za pritožnika, ne velja le za pritožbeno sodišče, ampak tudi za ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje, ki mu je pritožbeno sodišče po razveljavitvi izpodbijane odločitve zadevo vrnilo v novo sojenje.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik – izstop iz družbe pred sprejemom novele ZFPPIPP-A - izterjevana obveznost iz časa, ko je bil dolžnik še družbenik - uporaba in namen novele ZFPPIPP-A - retroaktiven poseg v pravice dolžnika – zloraba pravic
Glede na to, da je bil prvotni dolžnik iz sodnega registra izbrisan brez likvidacije po uveljavitvi novele ZFPPIPP-A, bi se lahko novi dolžnik rešil odgovornosti za obveznosti prvotnega dolžnika v primeru, da bi dokazal, da pred svojim izstopom iz družbe ni imel nobene možnosti vpliva na upravljanje in poslovanje družbe, ali v primeru, da bi dokazal, da je izterjevana obveznost nastala po tem, ko mu je prenehal položaj družbenika.
OZ člen 133, 133/1, 133/3, 186, 186/1, 186/4, 187, 630, 660. ZVO-1 člen 3, 3/-1, 9.
vir nevarnosti – imisije – škoda, ki presega običajno škodo – gradbišče – varstvo okolja – odškodninska odgovornost naročnika, izvajalca in podizvajalca – solidarna odgovornost
Okoliščine, da se je zelo veliko gradbišče z vso gradbeno mehanizacijo skoraj dve leti nahajalo le približno 20 do 30 metrov od hiše tožnikov ter da so po cesti tik ob hiši vsakodnevno ves čas gradnje vozili težki in veliki kamioni, da je zato prah prihajal v hišo in onemogočal celo sušenje perila v sami hiši, ko se je hiša tresla tako, da so se tožeče stranke bale, da se bo porušila, da je celo padla luč s stropa v spalnici, da so morali podpreti sliko, da ni padla s stene, da so skodelice poskakovale po mizi, da krožniki niso smeli biti napolnjeni, da se ne bi zlivalo preko roba, da niso mogli zaradi tresljajev niti jesti niti v miru spati, da se mladoletna tožnika nista mogla učiti in da je tožnica zaradi nespečnosti težje opravljala svoj poklic ter nenazadnje, da niti niso v času gradnje več mogli uporabljati vrta oziroma prostora okrog hiše za druženje s prijatelji, predstavlja pravni standard škode, ki presega običajne meje. Ne gre torej za običajne vplive z običajnega gradbišča.
Določba 3. odstavka v zvezi z določbo 1. odstavka 133. člena OZ uzakonja odškodnino za škodo, ki presega običajne meje in ki nastane lahko tudi pri opravljanju dejavnosti, iz katere izvira vznemirjenje ali škodna nevarnost posamezniku ali nedoločenemu številu oseb. Določena je protipravnost posledice (neobičajna škoda) in ne protipravnost ravnanja. Pojem neobičajne škode je tudi širši in ni omejen na predpisane meje emisij.
Povzročitelj obremenitve je tudi oseba, ki bodisi neposredno bodisi posredno, izključno ali hkrati onesnažuje okolje ali povzroča tveganje za okolje, obremenitev okolja pa je vsak poseg ali posledica posega, ki je izključno ali hkrati povzročila ali povzroča onesnaževanje okolja, tveganje za okolje ali rabo naravne dobrine. Odgovorni so torej vsi tisti, ki naročijo ali pa izvajajo dejavnost, ki obremeni okolje.
ZVK člen 11, 11/1, 11/2, 11/2-5, 11/2-7, 25, 25/1. ZPP člen 214, 214/3.
zloraba prevladujočega položaja na trgu – relevantni trg – diskriminacija – geografski trg
Treba je šteti, da lahko dejanje, s katerim podjetje brez utemeljenega razloga in v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji neupravičeno ustvarja razlike pri poslovnih pogojih, velja tudi za dejanje, s katerim se ustvarja razlika med lastnim sistemom in vsemi drugimi ponudniki iste storitve.
Vgradnja manj kakovostnega in cenejšega materiala je po 31. uzanci PGU in v skladu s sodno prakso podlaga za znižanje plačila za razliko med vrednostjo dogovorjenega materiala in vrednostjo vgrajenega manj kakovostnega materiala. Četudi bi vgradnjo manj kvalitetnih materialov šteli kot skrito napako, narava slednje tožene stranke ne odvezuje dolžnosti pravilnega grajanja. Te ugotovitve, da so bila dela opravljena ter objekt prevzet, utemeljeno vodijo do sklepa, da je zapadla obveznost plačila tožene stranke za opravljena dela. Končni obračun del, ki ima naravo zunaj sodne poravnave med strankama, ni edina možna podlaga za zahtevek za plačilo opravljenih del. Že ugotovitve, da so bila dela opravljena ter objekt prevzet, utemeljeno vodijo do sklepa, da je zapadla obveznost plačila tožene stranke za opravljena dela. Končni obračun del, ki ima naravo zunaj sodne poravnave med strankama, ni edina možna podlaga za zahtevek za plačilo opravljenih del.
Za sklepčnost jamčevalnih ugovorov je v skladu z 2. odstavkom 634. člena OZ, potrebno konkretno in določno navesti, kakšna napaka je nastala, kdaj je bila odkrita ter kdaj je bila grajanja. Zgolj takšne navedbe omogočajo presojo utemeljenosti ugovora, tožena stranka pa jih v obravnavanem sporu ni podala.
načelo koncentracije – izguba pravic – posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno – uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi
Izguba pravice materialnega prava je posledica zamude roka v stečajnem postopku le tedaj, ko gre za dejanje, ki ga upnik mora opraviti v stečajnem postopku.
ZPP člen 163, 163/1, 270, 270/1, 270/1-5, 339, 339/2, 339/2-4.
stvarna pristojnost – funkcionalna pristojnost – procesni sklep – umik tožbe – povrnitev stroškov – izdaja odločbe brez glavne obravnave
Vprašanje stvarne pristojnosti pred sodiščem prve stopnje obravnava delitev pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči, ne pa delitev zadev med oddelki posameznega stvarno pristojnega sodišča.
ZFPPIPP člen 141, 141/2, 142, 142/1, 142/1-1, 142/4, 147, 147/1, 147/3, 147/4, 105, 168, 168/3. ZRev-2 člen 3, 3-1, 3-2, 3-3, 41, 42. ZPP člen 108, 108/4.
poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika – revidiranje – sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave – uvedba postopka prisilne poravnave – predlog za začetek postopka prisilne poravnave – zloraba procesnih pravic – razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika – ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – mednarodni standardi revidiranja
Pravila revidiranja za opravo posameznih opravil revidiranja računovodskih izkazov in opravil pregleda seznamov določajo različen postopek in različna poročila oziroma mnenja revizorja. Poročilo in v njem podano mnenje, kot ga za pregled drugih zadev, kamor spadajo tudi posli dajanja zagotovil, predvideva standard 2400, pomeni le, da je revizorjevo mnenje podano.
Ker sodišču ni mogoče odreči pravice, da o predhodnem vprašanju odloča samo, tožena stranka s pritožbo, s katero izpodbija takšno odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je zaobsežena v izpodbijanem sklepu, ne more uspeti.
Tožnik v sporu, v katerem je v celoti uspel glede uveljavljanih dodatnih omejitev pri delu, do polovice pa tudi glede uveljavljanega vzroka nastanka invalidnosti, ni uspel v celoti, zato ni upravičen do povračila vseh stroškov, temveč le sorazmernega dela.
Stranka načeloma ima pravico do izvedbe dokaza, ki pa ni absolutna. Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če za to obstajajo upravičeni razlogi, kar mora ustrezno obrazložiti. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru to tudi storilo s tem, ko je izvedbo zaslišanja tožene stranke na podlagi prvega odstavka 258. člena zavrnilo z obrazložitvijo, da zaslišanje tožene stranke zaradi njenega neznanega prebivališča ni možno.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067663
ZMZP člen 20. OZ člen 51, 51/1, 569, 596/1, 574, 574/2.
uporaba prava – navezna okoliščina najožje koneksnosti – karakteristična izpolnitev – posojilna pogodba – oblika pogodbe – izpolnitveni rok
Pravno podlago za presojo izbire prava v tem sporu predstavlja določba 20. člena ZMZPP, ki določa, da če pogodbeni stranki nista določili, katero pravo se uporabi, se uporabi pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano (navezna okoliščina najožje koneksnosti); šteje pa se, da je najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima stranka, ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo značilno (karakteristično) izpolnitev, stalno prebivališče oziroma sedež, če posebne okoliščine primera ne napotujejo na drugo pravo. V konkretnem primeru pa pritožbeno sodišče ugotavlja prav te druge okoliščine, s čimer je izločen prvi kriterij – stalnega prebivališča oziroma sedeža pogodbenika s karakteristično izpolnitvijo – dajanjem posojila. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, katerim je pritožbeno sodišče pritrdilo, je bila posojilna pogodba, če že ne tudi sklenjena, pa nedvomno v celoti realizirana v Republiki Sloveniji z izročitvijo posojila našemu državljanu, s stalnim prebivališčem pri nas (lex loci solutionis), ki je tudi denar porabil v Republiki Sloveniji. Karakteristična izpolnitev je bila torej opravljena v naši državi, tožnik, kot prizadeta pogodbena stranka, pa se je odločil, da bo tudi izterjal vračilo posojila pred našim sodiščem, torej v naši državi, in se v odgovoru na revizijo sklicuje na naše pravo (torej je izbral naše pravo) oziroma vsaj ne nasprotuje uporabi našega prava. Razen tega pa gre pri posojilni pogodbi kot dvostranski pogodbi za dvoje karakterističnih izpolnitev oziroma obveznosti, ena bremeni posojilodajalca, ki posojilo da, druga pa bremeni posojilojemnika, ki mora posojilo vrniti. Obe obveznosti pa sta enakovredni, kar posledično pomeni, da je kriterij karakteristične izpolnitve uravnotežen in sorazmerno porazdeljen med obe pogodbeni stranki in tako v tej smeri nobena od pogodbenih strank tudi nima tesnejše zveze s svojim pravom od druge. Razen tega je v teoriji in sodni praksi tudi uveljavljena kot posebna okoliščina – molče izražena volja pogodbenih strank in sicer skozi načelo – qui elegit iudicem elegit ius. Takšna okoliščina pa je v konkretnem primeru izkazana na podlagi dejstva, da je tožnik z vložitvijo tožbe izbral pravo, toženec pa vse do pravnomočnosti odločitve v tej zadevi izbranemu pravu ni nasprotoval. Več okoliščin torej izkazuje, da razmerje tudi nima pomembnejše zveze z makedonskim pravom, temveč nasprotno z našim pravom.
Pri spremembi delodajalca se pogodba o zaposlitvi, sklenjena z delodajalcem prenosnikom, avtomatično nadaljuje z delodajalcem prevzemnikom. Nobene podlage namreč ni, da bi delodajalec prevzemnik delavcu ponujal novo pogodbo o zaposlitvi.
invalidnost – zaključeno zdravljenje – kontrolni pregled
Ker pri tožniku kronificirane zdravstvene težave, ki bistveno vplivajo na njegovo delovno zmožnost, trajajo že več let, vprašanja delazmožnosti ni mogoče reševati z odobravanjem bolniškega staleža, temveč mu je treba priznati pravice iz invalidskega zavarovanja. V primeru, da se bo njegovo zdravstveno stanje izboljšalo (predvideni kontrolni pregledi pri invalidski komisiji), lahko pride tudi do odločitve o spremembi že priznanih pravic.
Tožnik, ki je v istem socialnem sporu uveljavljal pravico do invalidske pokojnine in pravico do invalidnine za telesno okvaro, je kljub temu, da je uspel le z zahtevkom glede invalidske pokojnine, upravičen do povrnitve celotnih stroškov postopka, saj v zvezi s pravico do invalidnine niso nastali posebni stroški.
višina odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja
Stališče, da bi moralo prvo sodišče pri ugotavljanju višine odškodnine po 2. odst. 72. člena ZDen izhajati iz stanja denacionaliziranih nepremičnin ob podržavljenju, je zmotno.