začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – verjetnost obstoja terjatve – prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – ničnost pravnega posla
Po uveljavitvi ZDen ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve, pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju z navedenim, pa so nični. Zato je nična že pogodba, s katero je bila nepremičnina, glede katere je bila zahtevana vrnitev, prodana kupcu na javni dražbi po uveljavitvi ZDen, nični pa so tudi vsi naslednji pravni posli glede te nepremičnine.
tožba zaradi izpodbijanja pravnih dejanj in vrnitve premoženjske koristi – zaznamba spora
Tožba zaradi izpodbijanja pravnih dejanj in vrnitve premoženjske koristi v stečajno maso, ki jo je predlagatelj vložil kot prilogo svojemu predlogu, ni noben izmed sporov, ki so navedeni v 1. odstavku točke 1 do 3 člena 79 ZZK-1, saj v konkretnem sporu ne gre za spor o pridobitvi lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem zemljišču, podlagi priposestvovanja oziroma skupnega premoženja oziroma na drug izviren način, niti zaznambo spora za prenehanje pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi prenehanje pravice.
Umik tožbe je bil posledica sklenjene sodne poravnave, ki je bila vsebinsko povezana s predmetnim postopkom. Ker v sodni poravnavi dogovora o stroških predmetnega postopka ni bilo, je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost določilu 159. člena ZPP pred 158. členom ZPP in odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.
pravna oseba – fizična oseba – etažni lastniki – posamezen etažni lastnik – vpis v zemljiško knjigo – vpis zaznambe izvršbe
Kot imetnik na podlagi zaznambe izvršbe pridobljene hipoteke se lahko vpiše tisti, ki je po materialnem pravu sposoben biti nosilec oziroma imetnik te stvarne pravice. Po določilih 24. in 25. člena ZZK-1 so to lahko bodisi fizične osebe bodisi pravne osebe, tako pravne osebe zasebnega prava kot pravne osebe javnega prava. V obravnavani zadevi so kot upniki navedeni posamezni etažni lastniki –fizične osebe. V njihovo korist je prvostopenjsko sodišče zato utemeljeno zaznamovalo izvršbo in dovolilo vknjižbo hipotek.
Glede vplačil v rezervni sklad je pravilno stališče, da tožnica (upravnik) ni aktivno legitimirana za izterjavo teh vplačil. Aktivna legitimacija za izterjavo vplačil v rezervni sklad pripada etažnim lastnikom, ne pa upravniku.
sklep o dedovanju – vsebina sklepa – priglasitev terjatve do upnika – ugotavljanje terjatev do zapuščine
Zapuščinsko sodišče lahko sicer ugotovi, kdo je priglasil terjatev do zapustnika ali do zapuščine in v kakšni višini (in zanje dedič sicer odgovarja v skladu z določbo 142. čl. ZD), ne more pa teh terjatev zapuščinsko sodišče sâmo ugotavljati, čeprav jih dediču ne nalaga v plačilo, še zlasti ne, če so sporne.
odškodninska odgovornost borzno posredniške hiše - nepravilni vnos naloga za prenos delnic
Borzno posredniška hiša odgovarja objektivno imetniku pravic, ki so predmet vpisa z nepravilnim vnosom naloga. Če isti pooblaščenec zastopa več strank, je upravičen za povečanje 10% stroškov.
služnost – prenehanje stvarne služnosti – zahteva za ukinitev služnosti – protiustavnost podzakonskega predpisa – kategorizacija javnih cest
Ker so po določbi 125. člena Ustave sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani le na ustavo in zakon, pri tem pa niso vezani tudi na podzakonske predpise, kadar so ti v neskladju z ustavo ali zakonom, sodišče podzakonskega predpisa, ki je protiustaven, ne uporabi.
Sporna zemljišča niso bila v lasti tožene stranke, temveč so bila v lasti podjetja V., zato odlok o razglasitvi javne ceste ne more imeti razlastitvenega učinka za sporna zemljišča, na katerih poteka cesta oziroma ne more povzročiti prenosa lastninske pravice na teh zemljiščih, ker je to v neskladju s 33. in 69. členom URS, zato ga sodišče ne upošteva.
Pri presoji zahteve za ukinitev služnosti so pomembne le tiste spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na gospodujoče zemljišče.
identično dejansko stanje – predhodno vprašanje – obstoj kaznivega dejanja
Vprašanje obstoja kaznivega dejanja poskusa umora in kazenske odgovornosti tožene stranke ni predhodno vprašanje za odločitev pravdnega sodišča o odškodninski odgovornosti tožene stranke. To bi bilo le tedaj, ko bi bilo kaznivo dejanje sestavina civilnega dejanskega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0068163
ZPP člen 153. OZ člen 119.
posojilna pogodba – oderuška pogodba - dokaz z izvedencem – predujem za izvedbo dokaza – zaslišanje izvedenca
Četudi bi posojilojemalec s pogodbo res reševal »eksistencialno vprašanje«, bi moral dokazati (še prej pa navajati), da se je tega zavedala tudi tožnica (subjektivni element oderuške pogodbe). Iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi tožnica vedela karkoli drugega kot to, da je bil kredit namenjen »prenovi stan. enote«. Pa tudi golo dejstvo, da so sredstva namenjena prenovi ali celo pridobitvi stanovanja, še ne implicira »stiske« kot elementa oderuštva.
Dokazovanje z izvedencem predstavlja enovito celoto in za zaslišanje izvedenca sodišče ne potrebuje pobude strank, zato mora celoten predujem, tudi za zaslišanje izvedenca, naložiti tisti stranki, ki je dokazno sredstvo predlagala, ne glede na to, ali ta celo nasprotuje zaslišanju izvedenca.
delitev skupnega poslovnega deleža – skupnost po deležih – societas - skupen poslovni delež
Ker gre v obravnavanem primeru za sporno vprašanje glede predmeta delitve (ali obstaja skupni poslovni delež), je utemeljena odločitev prvostopenjskega sodišča, da je skladno s 9. in 10. členom ZNP nepravdni postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju.
ZIZ člen 19, 21, 21/1, 21/2, 40, 40/1, 55, 55/1, 55/1-3, 55/2. ZPP člen 7, 212.
izvršilni naslov – sodba delovnega sodišča – izvršljivost – paricijski rok – primernost izvršilnega naslova
Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, na podlagi katere je upnik predlagal predmetno izvršbo, ne vsebuje roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. V takem primeru mora sodišče v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZIZ paricijski rok določiti v sklepu o izvršbi in dovoliti izvršbo (le) za primer, da dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti.
Tudi če izvršilna sodna praksa v določenih primerih tolerira opisne izreke sodb delovnih in socialnih sodišč in jih šteje za ustrezen izvršilni naslov, to ne pomeni, da lahko upnik tudi s predlogom za izvršbo zahteva le „izplačilo plač, ki bi jih prejemal v primeru, da mu ne bi bilo nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi“. Vsaj v izvršilnem postopku mora biti denarna terjatev upnika opredeljena tudi po višini.
Pri izračunu višine upnikove terjatve iz naslova plač je treba upoštevati zneske denarnih nadomestil, ki jih je upnik prejemal v spornem obdobju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068199
OZ člen 131, 131/1, 186, 186/4.
izguba zavarovalnih pravic – odškodninska odgovornost – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost več povzročiteljev škode – regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu
Vinjen sopotnik je potegnil za volan vozila, ki ga je upravljal toženec pod vplivom alkohola. Toženec bi moral in mogel pričakovati od vinjenega sopotnika, ki mu je dopustil sedeti med vožnjo na sprednjem sedežu, tako ravnanje. S tem je podana tudi odgovornost toženca.
ZP-1 člen 8, 18, 18/2. KZ-1 člen 32. ZVCP-1 člen 130, 130/4, 130/4-d.
vožnja pod vplivom alkohola – uporaba določb kazenskega zakonika – skrajna sila
Zakonski pogoji za ravnanje v skrajni sili niso bili izpolnjeni že iz razloga, ker je imel obdolženec v zgolj z njegove strani zatrjevani situaciji, ko naj bi se počutil življenjsko ogroženega zaradi zdravstvenih težav, vso možnost nastalo nevarnost odvrniti tudi drugače, in sicer s klicem na številko klica v sili, npr. 112, kjer bi mu bila nudena ustrezna medicinska pomoč, ne pa da se je v takem, po njegovi oceni celo življenjsko ogrožajočem, stanju, odločil še za vožnjo motornega vozila, ki že po naravi stvari od voznika terja popolno fizično sposobnost za varno upravljanje motornega vozila, pri tem pa tudi vedel, da je pred tem užival alkoholne pijače.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ŠPORTNO PRAVO
VSL0067690
OZ člen 807, 814, 823, 823/3.
provizija – plačilo provizije - zastopniška provizija – pogodba o igranju nogometa – nogometni klub – agent – igralec nogometa – pogodba o naročilu – pogodba o trgovskem zastopanju
Predmet spora v tej zadevi je torej pogodbeni odnos med agentom in igralcem nogometa, ki sta ga uredila s tipsko pisno pogodbo, ki jo je predpisoval Pravilnik o agentih igralcev, ki ga je sprejela NZS kot članica Mednarodne nogometne zveze FIFA. Iz vsebine pogodbe, ki se med ostalim sklicuje na navedeni Pravilnik o agentih igralcev izhaja, da je pogodba sklenjena za 24 mesecev ter da sta se pogodbenika dogovorila za provizijo v višini 20 % od letne bruto osnovne plače igralca, katera pripada igralcu na osnovi pogodbe o zaposlitvi, o kateri se je dogovoril zastopnik igralcev. Pogodbenika sta nadalje soglašala, da se pravice do posredovanja prenesejo ekskluzivno na zastopnika igralcev. Glede na takšna pogodbena določila je po pravni naravi pogodbo mogoče umestiti med pogodbo o naročilu in pogodbo o trgovskem zastopanju, pri čemer je po vsebini bližja slednji, ki je urejena v določbah 807 do 828 OZ.
pogodba o bančnem depozitu - odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za podružnico – pomanjkanje razlogov
Če je v imenu banke in za njen račun pogodbo o bančnem depozitu sklenila podružnica, je banka zavezana k izpolnitvi pogodbe ne glede na to, da je bila po predpisih nekdanje skupne države dolžna devize posredovati narodni banki in ne glede na to, kaj se je zgodilo z njenim premoženjem na območju drugih držav.
žalitev časti in dobrega imena - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime – presoja žaljivosti
Pri presoji žaljivosti je treba upoštevati čas, okoliščine, navade, osebe, katerim je žalitev namenjena, medsebojne odnose povzročitelja škode in oškodovanca ter druge okoliščine primera.
Glede na medsebojni odnos pravdnih strank kot bivših zakoncev in dejstvo, da je tožena stranka sporno izjavo, da tožnica ni skrbela za otroka, navedla tekom tajnega postopka za ugotovitev neveljavnosti zakonske zveze pred Metropolitanskim cerkvenim sodiščem pri uveljavljanju svoje pravice, ter da o žaljivem namenu izjave iz okoliščin tudi ni mogoče sklepati, je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek zaradi pomanjkanja protipravnosti zavrnilo.