ZIZ člen 174, 192, 192/1, 209. ZZK-1 člen 132, 148, 149, 149/1, 149/1-1, 243, 243/1, 244, 245.
izbrisna tožba – zemljiškoknjižno dovolilo
Izbrisna tožba ni namenjena odpravljanju vknjižb, do katerih je prišlo, čeprav niso bili izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa iz 148. člena ZZK-1, na katere pazi zemljiškoknjižno sodišče, in bi jih bilo mogoče odpraviti z ustreznim pravnim sredstvom v zemljiškoknjižnem postopku, temveč je namenjena odpravi vknjižb, ki niso v skladu z materialnim pravom iz razloga, ki ga zemljiškoknjižno sodišče pri izdaji sklepa o dovolitvi vpisa ni bilo dolžno presojati.
Ravnanje nasprotnih udeležencev glede na vse okoliščine konkretne zadeve, opisane v predlogu, zadostuje za ugotovitev upniške zamude in s tem izpolnjen materialnopravni pogoj iz določbe 302. člena OZ za predlagani sodni depozit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0057722
ZPP člen 285. ZOR člen 508, 509, 510, 511, 512, 513, 514, 115.
dolžnost materialnopravdnega vodstva – prekluzije glede dejstev po pozivu sodišča – predmet pogodbe – razlaga pogodbe – jamčevanje za pravne napake – zmota v predmetu – zemljiškoknjižna označba nepremičnine
Ker je stranka svoj življenjski primer (napačno) presojala v luči kondikcijskega zahtevka, sodišča pa ga je (pravilno) presojalo v luči instituta odgovornosti za pravne napake, je bilo stranko v skladu z materialnopravdnim vodstvom dolžno pozvati k navedbi tistih dejstev, ki so relevantna z vidika jamčevalnih zahtevkov.
Kadar je sodišče glede na okoliščine konkretnega primera dolžno opraviti materialnopravdno vodstvo ter se stranka nanj odzove z navedbo manjkajočih dejstev, je sankcija prekluzije ne sme prizadeti.
Stranki nista bili v zmoti glede predmeta pogodbe, marveč glede zemljiškoknjižnega stanja. Bili sta v zmoti glede tega, kateri del stvarnega sveta predstavljajo nepremičnine z zemljiškoknjižnimi podatki. To pa ni zmota v predmetu.
delitev skupnega poslovnega deleža – skupnost po deležih – societas - skupen poslovni delež
Ker gre v obravnavanem primeru za sporno vprašanje glede predmeta delitve (ali obstaja skupni poslovni delež), je utemeljena odločitev prvostopenjskega sodišča, da je skladno s 9. in 10. členom ZNP nepravdni postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju.
identično dejansko stanje – predhodno vprašanje – obstoj kaznivega dejanja
Vprašanje obstoja kaznivega dejanja poskusa umora in kazenske odgovornosti tožene stranke ni predhodno vprašanje za odločitev pravdnega sodišča o odškodninski odgovornosti tožene stranke. To bi bilo le tedaj, ko bi bilo kaznivo dejanje sestavina civilnega dejanskega stanja.
odpoved pravici do odškodnine – odpoved odškodnini v postopku lastninskega preoblikovanja – prekoračitev pooblastil zakonitega zastopnika – navidezna izjava volje
Obseg pooblastil zakonitega zastopnika je neomejen, izjeme, ki so določene in zaradi varnosti pravnega prometa vpisane v sodni register, pa je potrebno razlagati ozko.
Če ni soglasne volje obeh strank (v konkretnem primeru tudi nasprotne udeleženke kot dolžnice), da gre za navidezno (lažno) izjavo volje (tega pa predlagatelj ni trdil, niti to ni bilo ugotovljeno), odpust dolga ni mogel biti navidezen niti neveljaven.
protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost zakonodajalca - odškodninska odgovornost države – sanacija bank
Ugotovljena zakonodajna opustitev ne zadošča, da bi bilo mogoče govoriti o odškodninski odgovornosti zakonodajalca. Ta je podala le v primerih najhujših kršitev ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
tožbeni zahtevek - dajatveni zahtevek – zahtevek za bodoče mesečno poročanje – neodpravljiva nesklepčnost tožbe – odmera pravdnih stroškov - de minimis non curat praetor
Glede na določilo prvega odstavka 311. člena ZPP, ki določa, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave, tožnik z zahtevkom za bodoče mesečno poročanje ne more uspeti. Nesklepčnosti obravnavanega zahtevka po presoji sodišča druge stopnje ni mogoče odpraviti.
Sodišče druge stopnje se v presojo pritožbenih navedb glede odmere pravdnih stroškov, upoštevajoč okoliščine obravnavane zadeve in predvsem v skladu s pravilom
de minimis non curat praetor,
zaradi zanemarljivosti zneska (4,00 EUR) ni spuščalo.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – ugovor – odgovor na ugovor
ZZK-1 odgovora na ugovor ne predvideva.
Ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine lahko vloži tudi oseba, ki dokaže, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v njeno korist. Ta oseba mora z ugovorom zahtevati vknjižbo lastninske pravice v svojo korist in mu priložiti listine, ki so podlaga za to vknjižbo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0067678
ZARSS člen 15, 15/2. ZIZ člen 226, 226/2, 226/5, 266, 266/3, 266/4, 273, 273/2. ZPP člen 207, 207/2, 208, 208/3, 211, 211/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 483, 483/1, 483/1-6. ZASP člen 170, 170/4.
začasna odredba – denarna kazen – stečaj – stečajni postopek – spor v zvezi s stečajnim postopkom – gospodarski spor – kršitev avtorskih pravic – prekinitev pravdnega postopka po določbah ZARSS – sklep o nadaljevanju postopka
Glede neobrazloženosti predlagane denarne kazni je treba uporabiti 2. odst. 273. člena ZIZ, ki določa obveznost sodišča, da v primeru izdaje začasne odredbe, s katero se dolžniku prepoveduje, da ne stori ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, ali ki mu prepoveduje, da ne sme nič storiti na stvareh, na katere meri terjatev, izreče denarno kazen za primer kršitve prepovedi v skladu z določbo 2. odst. 226. člena ZIZ. Gre torej za obveznost sodišča. Izrek denarne kazni iz 2. odst. 273. člena ZIZ predstavlja sankcijo zaradi preprečitve oziroma sankcioniranja fraudoloznega ravnanja dolžnika v primeru, ko je ta kršil prepoved, ki mu jo je z začasno odredbo naložilo sodišče.
Rok, ki temelji na določbi 2. odstavka 105.a člena ZPP, je prekluzivne narave, zato je neupoštevno pritožbeno sklicevanje, da je tožena stranka preostali del sodne takse plačala pred sprejemom izpodbijanega sklepa.
povrnitev izdatkov za preživljanje – verzijski zahtevek – preživljanje otrok – potrebe otrok
Tisti, ki je imel zaradi preživljanja kake osebe izdatke, sme s tožbo zahtevati povračilo izdatkov od tistega, ki je to osebo dolžan preživljati, v kolikor so bili ti izdatki potrebni. Vsi izdatki, ki jih je prvostopenjsko sodišče naložilo v plačilo tožencu, so bili potrebni za zdrav razvoj otrok, zato je tožnica upravičena do celotnega vtoževanega zneska.
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju predloga na ugotovitev, da je pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov veljavno sklenjena, pravilno utemeljilo s pomanjkanjem pravnega interesa za predlagano odločitev. Ker je pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov že veljavna, ni potrebe za sodno varstvo z izdajo predlaganega ugotovitvenega sklepa.
služnost – prenehanje stvarne služnosti – zahteva za ukinitev služnosti – protiustavnost podzakonskega predpisa – kategorizacija javnih cest
Ker so po določbi 125. člena Ustave sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani le na ustavo in zakon, pri tem pa niso vezani tudi na podzakonske predpise, kadar so ti v neskladju z ustavo ali zakonom, sodišče podzakonskega predpisa, ki je protiustaven, ne uporabi.
Sporna zemljišča niso bila v lasti tožene stranke, temveč so bila v lasti podjetja V., zato odlok o razglasitvi javne ceste ne more imeti razlastitvenega učinka za sporna zemljišča, na katerih poteka cesta oziroma ne more povzročiti prenosa lastninske pravice na teh zemljiščih, ker je to v neskladju s 33. in 69. členom URS, zato ga sodišče ne upošteva.
Pri presoji zahteve za ukinitev služnosti so pomembne le tiste spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na gospodujoče zemljišče.
učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - nov dedič – uveljavljanje pravic v pravdi – pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pojavi oseba, ki trdi, da je dedič zapustnika in ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, le-ta nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju. Svoje pravice lahko uveljavi v pravdi.
ZIZ člen 19, 21, 21/1, 21/2, 40, 40/1, 55, 55/1, 55/1-3, 55/2. ZPP člen 7, 212.
izvršilni naslov – sodba delovnega sodišča – izvršljivost – paricijski rok – primernost izvršilnega naslova
Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, na podlagi katere je upnik predlagal predmetno izvršbo, ne vsebuje roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. V takem primeru mora sodišče v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZIZ paricijski rok določiti v sklepu o izvršbi in dovoliti izvršbo (le) za primer, da dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti.
Tudi če izvršilna sodna praksa v določenih primerih tolerira opisne izreke sodb delovnih in socialnih sodišč in jih šteje za ustrezen izvršilni naslov, to ne pomeni, da lahko upnik tudi s predlogom za izvršbo zahteva le „izplačilo plač, ki bi jih prejemal v primeru, da mu ne bi bilo nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi“. Vsaj v izvršilnem postopku mora biti denarna terjatev upnika opredeljena tudi po višini.
Pri izračunu višine upnikove terjatve iz naslova plač je treba upoštevati zneske denarnih nadomestil, ki jih je upnik prejemal v spornem obdobju.
Glede vplačil v rezervni sklad je pravilno stališče, da tožnica (upravnik) ni aktivno legitimirana za izterjavo teh vplačil. Aktivna legitimacija za izterjavo vplačil v rezervni sklad pripada etažnim lastnikom, ne pa upravniku.
izločitev iz zapuščine - sprememba tožbe - objektivna sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - oblikovalni zahtevek in dajatveni zahtevek
Tožeča stranka zahteva, zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe (dopolnilna cenitev izvedenke gradbene stroke), iz iste dejanske podlage drug predmet (višji solastninski delež) oziroma višji denarni znesek. To pa pomeni, da bi moralo že sodišče prve stopnje brez ocenjevanja razlogov iz 1. odstavka 185. člena ZPP dovoliti takšno spremembo tožbe. Ker tega ni storilo, je kršilo oziroma napačno uporabilo določbo 1. odstavka 185. člena ZPP, oziroma nepravilno ni uporabilo 186. člena ZPP.