Tožnik, ki je v socialnem sporu izpodbijal začasno odločbo o odmeri pokojnine, odločba, ki je to odločbo nadomestila, pa je postala dokončna in pravnomočna, nima več pravnega interesa za postopek v zvezi z začasno odločbo. Svojega pravnega položaja namreč zaradi že pravnomočno odmerjene pokojnine ne more več izboljšati.
O tem, katere dokaze bo izvedlo, sodišče odredi s sklepom, v katerem navede sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz in dokazilo. Naravo takega sklepa ima tudi s pritožbo izpodbijani sklep. Zoper tak sklep pa po izrecni določbi 3. odstavka 287. člena ZPP ni posebne pritožbe.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – rok za odgovor na tožbo – spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – denarna terjatev
Tožnik je v okviru individualnega delovnega spora vtoževal terjatve, ki se glede na predmet spora uvrščajo med spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, obenem pa je vtoževal denarne terjatve, ki jih ni mogoče opredeliti kot terjatve o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja. Glede na to, da velja rok za odgovor na tožbo 15 dni le v primeru spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja (medtem ko se za ostale terjatve za odgovor na tožbo uporablja rok 30 dni) in da tožena stranka na tožbo ni odgovorila v roku 15 dni, ampak v roku 30 dni, izdaja zamudne sodbe v zvezi s tožbenim zahtevkom, ki ga ni mogoče opredeliti kot spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, ni zakonita, saj za njeno izdaji niso bili izpolnjeni pogoji po 318. členu ZPP. V zvezi s tem delom tožbe je bil namreč odgovor na tožbo tožene stranke pravočasen.
ZDR člen 6.a, 44, 45, 184, 184/1. OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost – mobbing – trpinčenje na delovnem mestu – elementi odškodninskega delikta – nepremoženjska škoda
Govorjenje v povišanih tonih, kričanje, večkratno opominjanje na storjene napake, slabšalne oznake narejenega dela in oznaki, da je “ovca” ali “ mevža”, je vedenje, ki ni pravno dopustno. Opisano vedenje ima znake t.i. trpinčenja na delovnem mestu (mobbing-a), zaradi dopuščanja takega vedenja je tožena stranka odškodninsko odgovorna.
Zmožnost plačila najemnine je razlika med ugotovljenimi dohodkom in cenzusom za dodelitev pravice do subvencionirane najemnine. Ker je ta razlika pri tožnici ugotovljena, je upravičena do subvencije in sicer v višini 80 % najemnine.
Sodišče prve stopnje se je glede sporne višine tožnikove plače v času njegove zaposlitve v JLA od leta 1968 do 1991 za izračun pokojninske osnove oprlo le na obvestilo o višini plače, ki ga je predložil tožnik, listinskih dokazov o višini tožnikove plače, ki jih je predložil toženec, pa ni dokazno ocenilo. Zato bo moralo v ponovljenem sojenju pridobiti podatke o tožnikovih plačah in ugotoviti, kateri podatki na posameznem potrdilu so pravilni.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/6. ZOFVI člen 121.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – rok za podajo odpovedi – vzgoja in izobraževanje
Tožnica za udeležbo na športnem dnevu ni imela dovoljenja ravnateljice tožene stranke, kar pomeni, da se je športnega dne udeležila samovoljno. S tem je kršila določbe pogodbe o zaposlitvi, s katerimi se je od nje zahtevalo vestno opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu in dolžnost upoštevanja zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, in smiselno enake določbe 31. in 32. člena ZDR.
Ker tožena stranka tožniku ni izplačala plače za meseca februar in marec 2010, regresa za letni dopust in odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je tožbeni zahtevek za plačilo teh obveznosti iz delovnega razmerja utemeljen.
Ker je sodišče prve stopnje z izdajo dopolnilne sodbe dopolnilo sodbo, tako da je tožbenemu zahtevku ugodilo v celoti, tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper takšno sodbo. Iz tega razloga se pritožba kot nedovoljena zavrže.
brezposelna oseba – izbris iz evidence brezposelnih oseb – nadzor
Tožnica ni ravnala z zadostno skrbnostjo, da bi tožencu omogočila, da preveri, ali je v dogovorjenem času dosegljiva na domu, saj na vhodnih vratih stanovanja ni imela napisanega priimka niti ni poskrbela, da bi zvonec deloval. Glede na to, da se je zavezala, da bo vsak delovni dan tri ure dosegljiva na naslovu svojega prebivališča, pa tega ni spoštovala, jo je toženec utemeljeno prenehal voditi v evidenci izbrisanih oseb.
posli rednega upravljanja – nujni posli nujna vzdrževalna dela – sprememba načina ogrevanja - rezervni sklad
Pod nujna vzdrževalna dela se štejejo dela, ki niso predvidena v načrtu vzdrževanja in s katerimi bi bilo nerazumno odlašati, ker bi njihova neizvedba pomenila znatno poslabšanje pogojev bivanja za vse ali nekatere posamezne ali skupne dele večstanovanjske stavbe ali bi zaradi njihove neizvedbe lahko nastala večja škoda na posameznih ali skupnih delih stanovanjske stavbe oziroma tretjim osebam.
Postavitev kurilnice z ustrezno napeljavo namesto prejšnjega načina ogrevanja, ki je bilo v celoti ukinjeno, je nujen posel, zato predstavlja posel rednega upravljanja. Za tak posel je mogoče uporabiti tudi sredstva iz rezervnega sklada.
protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost zakonodajalca - odškodninska odgovornost države – sanacija bank
Ugotovljena zakonodajna opustitev ne zadošča, da bi bilo mogoče govoriti o odškodninski odgovornosti zakonodajalca. Ta je podala le v primerih najhujših kršitev ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
pravna oseba – fizična oseba – etažni lastniki – posamezen etažni lastnik – vpis v zemljiško knjigo – vpis zaznambe izvršbe
Kot imetnik na podlagi zaznambe izvršbe pridobljene hipoteke se lahko vpiše tisti, ki je po materialnem pravu sposoben biti nosilec oziroma imetnik te stvarne pravice. Po določilih 24. in 25. člena ZZK-1 so to lahko bodisi fizične osebe bodisi pravne osebe, tako pravne osebe zasebnega prava kot pravne osebe javnega prava. V obravnavani zadevi so kot upniki navedeni posamezni etažni lastniki –fizične osebe. V njihovo korist je prvostopenjsko sodišče zato utemeljeno zaznamovalo izvršbo in dovolilo vknjižbo hipotek.
OZ člen 198, 311, 312, 314, 367, 367/2. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
uporaba tuje stvari – prenos nepremičnine na dediče – veljavnost dogovora o brezplačni rabi – uporabnina – privolitev v prikrajšanje – povračilo vlaganj – pobot – pravdni pobot – učinki v materialnem pravu – trenutek, ko si terjatvi stopita naproti
Glede učinka med pravdnim pobotom in pobotom po pravilih materialnega prava obstojijo razlike. Posledično pravil materialnega prava pri sodnem pobotu ne gre kar avtomatično uporabiti. Zato mora sodišče presojati, ali je bila terjatev tožene stranke zastarana na dan, ko je bila ta postavljena v pravdni pobot in terjatvi pravdnih strank pobotati na dan izdaje sodbe.
Trenutek, ko se terjatvi pobotata, mora biti nujno isti.
odgovornost vzdrževalca ceste – vzdrževanje ceste – protipravno ravnanje – opustitev dolžnega ravnanja
Sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pregledniška služba zavarovanca tožene stranke opravila tri preglede avtoceste, kot ji to nalaga določilo 14. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. Zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je zavarovanec tožene stranke ravnal protipravno, ker je svoje dolžnostno ravnanje opustil. Neživljenjsko je namreč od zavarovanca tožene stranke pričakovati, da takoj, ko se ovira na cesti pojavi, oviro odstrani.
poslovodstvo brez naročila – neupravičena pridobitev – verzija – zastaranje zahtevka napram dedičem – prevzem zapuščine ipso iure
Tožnik v tožbenih in pritožbenih trditvah navaja, da je ohranjal in povečeval vrednost nepremičnin dedičev. Če je imel namen tako ravnati za druge – dediče, potem bi šlo za poslovodstvo brez naročila, torej za opravljanje tujega posla. Pri zahtevkih iz naslova neupravičene pridobitve ne gre za namero prikrajšanega, da pridobi korist komu drugemu, ampak da jo pridobi zase. Svoje delo in sredstva vlaga, ker zmotno misli, da dela in pridobiva korist zase (verzija). Tožnik bi torej imel zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, če bi zatrjeval, da je vršil vlaganja v nepremično premoženje misleč ali pa v pričakovanju, da bo pripadlo njemu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067642
ZZZDR člen 51. ZPP člen 184. OZ člen 190.
skupno premoženje – posebno premoženje – vlaganja – zunajzakonska skupnost - presoja premoženjskopravnih razmerij v zunajzakonski skupnosti – aktivna legitimacija za preživninsko obveznost – pobotni ugovor – sprememba navedb iz odgovora na tožbo
Glede na to, da je bilo sporno stanovanje posebno premoženje tožnika in je bila posebno premoženje tožnika tudi za to stanovanje pridobljena kupnina, je materialnopravno zmotno stališče tožene stranke, da je na podlagi njenih in tožnikovih vlaganj v to stanovanje, ki so se izvajala v času obstoja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank, razlika v vrednosti oziroma povečana vrednost njuno skupno premoženje. Res je lahko skupno premoženje tudi denar in res so določila 51. člena ZZZDR prisilne narave, vendar pa je v zadevi ključno, da je bilo navedeno stanovanje posebno premoženje tožnika in zaradi opravljenih del in vlaganj, ki niso predstavljala pomembnih sprememb v stanju in vrednosti podstrešja, ni mogoče govoriti, da je prišlo do sprememb stvarnopravnih razmerij, toženka ima na voljo obligacijski zahtevek.
Za uveljavljanje terjatve iz naslova preživljanja aktivno materialnopravno legitimiran otrok, tudi v primeru, da še ni polnoleten. Tudi če je s pravnomočno sodbo odločeno, da se preživnina plačuje na roke matere, to tej še ne daje aktivne legitimacije za uveljavljanje preživnine v lastnem imenu.
V konkretnem primeru je šlo sicer za odgovor na tožbo, vendar pa je smiselno uporabiti 184. člen ZPP, ki določa, da tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. Če bi tožena stranka svoje navedbe iz odgovora na tožbo le spremenila, dopolnila ali popravila, bi bilo sodišče dolžno obravnavati tudi prvotne navedbe. Ker pa je svoje navedbe popravila tako obsežno oziroma tako, da so nove navedbe celo nasprotovale prvotnim, je sodišče pravilno presojalo le ugovor toženke zaradi pobotanja, saj ta ni bil uveljavljen podrejeno.
pravna oseba – fizična oseba – etažni lastniki – posamezen etažni lastnik – vpis v zemljiško knjigo – vpis zaznambe izvršbe
Vpis pravnega dejstva začete izvršbe ter hipoteke v korist upnika Etažni lastniki, R. ulica 5, L., ni mogoč, saj upnik, ki je označen kot »Etažni lastniki«, ni pravna niti fizična oseba.
Upnik oziroma imetnik stvarne pravice je lahko le posamezen etažni lastnik (fizična oseba) oziroma posamezni etažni lastniki. Ker se tudi sklep o izvršbi ne glasi na posamezne etažne lastnike, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče odločiti, da se ne opravi vpis zaznambe izvršbe in hipoteke.
Sodišče dovoli vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in hkrati dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka, med ostalim v primeru, če ugovor v postopku sploh ni bil vložen.