Po 2. odst. 105a člena ZPP mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V 34. členu ZST-1, ki ureja postopek za plačilo sodne takse, pa je določen rok 15-ih dni, v katerem mora taksni zavezanec po prejemu plačilnega naloga plačati dolžno takso. Gre torej za zakonski rok, ki ga določa citirano določilo ZST-1. Zakonski roki pa niso podaljšljivi.
ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 36/2, 37, 193, 398, 399, 405.
starostna pokojnina – pogoji za priznanje
Glede na to, da je tožnica uveljavljala pravico do starostne pokojnine v letu 2008, je treba pogoje za priznanje te pravice ugotavljati glede na to leto. Ker tožnica v tem letu kumulativno določenih pogojev ni izpolnjevala, sta izpodbijani odločbi, s katerima je bila njena zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine zavrnjena, pravilni.
ZDR člen 82, 82/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZOdvT člen 8, 24, 24/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – pogodba o zaposlitvi za določen čas – stroški postopka – nagrada za postopek – nagrada za narok – zastopanje več strank
Tožena stranka tožnikom ni zakonito podala rednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je za isto delo (na primerljivih delovnih mestih) istočasno zaposlovala delavce za določen čas zaradi povečanega obsega dela oziroma je tem delavcem delovno razmerje za določen čas podaljševala.
Nagrade, določene glede na vrednost predmeta, se pri zastopanju več strank povišajo le, če gre za isti predmet odvetniških storitev. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom združilo zadeve tožnikov, ki so vložili samostojne tožbe, tožnike je zastopal isti pooblaščenec. Upoštevaje, da je vsak tožnik uveljavljal nezakonitost odpovedi in da je bil opravljen narok v vsaki zadevi posebej, ni šlo za isti predmet odvetniških storitev. Šlo je za več predmetov, tako da je vsak tožnik upravičen do svojih stroškov postopka brez povišanja zaradi zastopanja več oseb.
potrdilo o izvršljivosti - pravnomočnost - izvršljivost - paricijski rok
Pravnomočnost je nastopila z dnem izdaje sodbe pritožbenega sodišča, s katero je bila pritožba zavrnjena in je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje. Rok za prostovoljno izpolnitev naložene obveznosti je tako začel teči naslednji dan po vročitvi sodbe pritožbenega sodišča, po poteku tega roka pa je postala sodba sodišča prve stopnje izvršljiva.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/6. ZOFVI člen 121.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – rok za podajo odpovedi – vzgoja in izobraževanje
Tožnica za udeležbo na športnem dnevu ni imela dovoljenja ravnateljice tožene stranke, kar pomeni, da se je športnega dne udeležila samovoljno. S tem je kršila določbe pogodbe o zaposlitvi, s katerimi se je od nje zahtevalo vestno opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu in dolžnost upoštevanja zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, in smiselno enake določbe 31. in 32. člena ZDR.
Besedilo iz predloga tako pred zapisom „se dovoli“, kot tudi za njim, je v celoti povzeto v izpodbijani sklep in celotno besedilo ima smisel, če se ga bere skupaj z obema izpostavljenima besedama. Torej je očitno, da sta besedi „se dovoli“ pri izdelavi sklepa sodišča prve stopnje izpadli pomotoma.
izvršba na nematerializirane vrednostne papirje – zastavna pravica – konstitutivni učinek zaznambe sklepa o izvršbi v registru – KDD – smiselna uporaba določb – izvršba na premičnine, vpisane v register – izvršba na nepremičnine – ustavitev izvršbe
Upnik pridobi zastavno pravico na dolžnikovih nematerializiranih vrednostnih papirjih šele z zaznambo sklepa o izvršbi v registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ima konstitutivni učinek. Ker v predmetni zadevi zastavne pravice ni pridobil, ni mogoče niti smiselno uporabiti določb ZIZ iz poglavja o izvršbi na nepremičnine.
Ker pritožbe zoper zamudno sodbo ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče teh pritožbenih navedb ni upoštevalo, prav tako ni upoštevalo v pritožbi podanih dokaznih predlogov tožene stranke.
Ker tožena stranka tožniku ni izplačala plače za meseca februar in marec 2010, regresa za letni dopust in odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je tožbeni zahtevek za plačilo teh obveznosti iz delovnega razmerja utemeljen.
Zmožnost plačila najemnine je razlika med ugotovljenimi dohodkom in cenzusom za dodelitev pravice do subvencionirane najemnine. Ker je ta razlika pri tožnici ugotovljena, je upravičena do subvencije in sicer v višini 80 % najemnine.
Za pogodbo o leasingu značilna obveznost leasingodajalca je prepustitev rabe določene stvari proti plačilu. Ni treba, da bi leasingodajalec sam dal predmet leasinga na razpolago leasingojemalcu. Pri indirektnem finančnem leasingu bo to zanj storil dobavitelj opreme, za katero pa mu bo leasingodajalec plačal. V primerih indirektnega finančnega leasinga je torej tudi leasingodajalčevo plačilo prodajalcu (dejanje, ki leasingojemalcu omogoči uporabo vozila) njegova značilna obveznost.
tožbeni zahtevek - dajatveni zahtevek – zahtevek za bodoče mesečno poročanje – neodpravljiva nesklepčnost tožbe – odmera pravdnih stroškov - de minimis non curat praetor
Glede na določilo prvega odstavka 311. člena ZPP, ki določa, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave, tožnik z zahtevkom za bodoče mesečno poročanje ne more uspeti. Nesklepčnosti obravnavanega zahtevka po presoji sodišča druge stopnje ni mogoče odpraviti.
Sodišče druge stopnje se v presojo pritožbenih navedb glede odmere pravdnih stroškov, upoštevajoč okoliščine obravnavane zadeve in predvsem v skladu s pravilom
de minimis non curat praetor,
zaradi zanemarljivosti zneska (4,00 EUR) ni spuščalo.
ZIZ člen 19, 21, 21/1, 21/2, 40, 40/1, 55, 55/1, 55/1-3, 55/2. ZPP člen 7, 212.
izvršilni naslov – sodba delovnega sodišča – izvršljivost – paricijski rok – primernost izvršilnega naslova
Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, na podlagi katere je upnik predlagal predmetno izvršbo, ne vsebuje roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. V takem primeru mora sodišče v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZIZ paricijski rok določiti v sklepu o izvršbi in dovoliti izvršbo (le) za primer, da dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti.
Tudi če izvršilna sodna praksa v določenih primerih tolerira opisne izreke sodb delovnih in socialnih sodišč in jih šteje za ustrezen izvršilni naslov, to ne pomeni, da lahko upnik tudi s predlogom za izvršbo zahteva le „izplačilo plač, ki bi jih prejemal v primeru, da mu ne bi bilo nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi“. Vsaj v izvršilnem postopku mora biti denarna terjatev upnika opredeljena tudi po višini.
Pri izračunu višine upnikove terjatve iz naslova plač je treba upoštevati zneske denarnih nadomestil, ki jih je upnik prejemal v spornem obdobju.
Glede vplačil v rezervni sklad je pravilno stališče, da tožnica (upravnik) ni aktivno legitimirana za izterjavo teh vplačil. Aktivna legitimacija za izterjavo vplačil v rezervni sklad pripada etažnim lastnikom, ne pa upravniku.
ZZZDR določa zakonsko domnevo, po kateri velja za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi tristo dni po njenem prenehanju, mož otrokove matere. Navedeno zakonsko domnevo je mogoče izpodbiti z konstitutivno tožbo na izpodbijanje očetovstva. Za spremembo osebnega statusa je treba vložiti tožbo tudi, če med strankami o tem ni spora. Narava tega spora je torej takšna, da nobene od pravdnih strank ni mogoče obremeniti z očitkom, da je dala povod za vložitev tožbe.
vknjižba lastninske pravice na občino – nezazidano stavbno zemljišče – pogoji za pridobitev lastninske pravice občine po ZSKZ
Ker je bila pravica uporabe na nepremičninah vpisana na predlagateljico in ker je predlagateljica predložila potrdila, iz katerih izhaja, da nepremičnine predstavljajo del nezazidanega stavbnega zemljišča kot je opredeljen v 16.a členu ZSKZ, je predlagateljica že na podlagi samega zakona pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, saj je z listinami izkazala zakonska upravičenja za vpis lastninske pravice. RS ni bila vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnin oziroma ni imela vpisane pravice uporabe, zato ni potreben sporazum ali pogodba, na podlagi katere bi predlagateljica in udeleženka uredili morebitna sporna razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067665
ZPP člen 285, 286. OZ člen 243.
nedopustno navajanje novih dejstev in dokazov – pogodba o finančnem leasingu – finančni leasing - odstop od pogodbe
Sodišče tožečo stranko v okviru materialnega procesnega vodstva na prvem naroku za glavno obravnavo le pozvalo, naj določneje opredeli svojo terjatev po višini, kar je tožeča stranka v danem roku storila s pripravljalno vlogo z dne 11. 03. 2010, ki je bila tega dne priporočeno poslana na sodišče. Pri tem ni šlo za nedopustno navajanje novih dejstev oziroma predlaganje novih dokazov.
poslovodstvo brez naročila – neupravičena pridobitev – verzija – zastaranje zahtevka napram dedičem – prevzem zapuščine ipso iure
Tožnik v tožbenih in pritožbenih trditvah navaja, da je ohranjal in povečeval vrednost nepremičnin dedičev. Če je imel namen tako ravnati za druge – dediče, potem bi šlo za poslovodstvo brez naročila, torej za opravljanje tujega posla. Pri zahtevkih iz naslova neupravičene pridobitve ne gre za namero prikrajšanega, da pridobi korist komu drugemu, ampak da jo pridobi zase. Svoje delo in sredstva vlaga, ker zmotno misli, da dela in pridobiva korist zase (verzija). Tožnik bi torej imel zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, če bi zatrjeval, da je vršil vlaganja v nepremično premoženje misleč ali pa v pričakovanju, da bo pripadlo njemu.
odškodninska odgovornost borzno posredniške hiše - nepravilni vnos naloga za prenos delnic
Borzno posredniška hiša odgovarja objektivno imetniku pravic, ki so predmet vpisa z nepravilnim vnosom naloga. Če isti pooblaščenec zastopa več strank, je upravičen za povečanje 10% stroškov.