ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 135, 149, 150.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – protipravno ravnanje
Prevoz v mednarodnem prometu ne predstavlja nevarne dejavnosti, tako da ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za nesrečo, ki jo je tožnik utrpel, ko je stopil na prečko pri tovornjaku, pri čemer mu je noga klecnila, udaril se je v koleno in padel na beton. Za nesrečo bi lahko odgovarjala le krivdno.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – prava volja
Ker tožnica zaradi duševne motnje oziroma bolezni ni bila sposobna razumeti, kaj pomeni podpis sporazuma, ji delovno razmerje ni zakonito prenehalo na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 36/2, 37, 193, 398, 399, 405.
starostna pokojnina – pogoji za priznanje
Glede na to, da je tožnica uveljavljala pravico do starostne pokojnine v letu 2008, je treba pogoje za priznanje te pravice ugotavljati glede na to leto. Ker tožnica v tem letu kumulativno določenih pogojev ni izpolnjevala, sta izpodbijani odločbi, s katerima je bila njena zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine zavrnjena, pravilni.
Ker je bila za delovni proces, v zvezi s katerim naj bi prišlo do škode, odgovorna tožena stranka, mora za razbremenitev svoje odgovornosti ona dokazati, da so bili delovni pogoji ustrezni.
Ker starostna pokojnina, izračunana od tožničine dejanske pokojninske osnove, že brez upoštevanja plač za tretjinsko dopolnilno delo presega starostno pokojnino za enako pokojninsko dobo, odmerjeno od najvišje pokojninske osnove, se tožničina starostna pokojnina odmeri od najvišje pokojninske osnove, ne glede na to, ali se plače za tretjinsko dopolnilno delo vštejejo v pokojninsko osnovo ali ne.
ZDR člen 92, 109, 204, 204/3, 204/4. ZTPDR člen 15.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – delovnopravna kontinuiteta – sodno varstvo – spor o prenehanju delovnega razmerja
Določitev odpovednega roka v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pomeni določitev dejanskega datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Takšna določba o odpovednem roku, če je vsebovana v odpovedi predstavlja element redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, katerega zakonitost se lahko uveljavlja v skladu z določbami 3. odstavka 204. člena ZDR.
OZ člen 349, 356. ZPPSL člen 45, 61, 61/1, 63, 63/1.
prisilna poravnava – neprijava terjatve – tek zastaranja
Čeprav ima sklep o potrditvi prisilne poravnave materialnopravne učinke tudi na neprijavljene terjatve in na prijavljene a neugotovljene terjatve v postopku prisilne poravnave, v tem delu ne gre za terjatve iz 356. čl. OZ, za katere bi veljal daljši zastaralni rok.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 304, 304/1, 204, 205, 205/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poseg v zasebnost
Tožena stranka s tem, ko je v zvezi z očitkom tožnici, zaradi katerega ji je kasneje izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, pregledala vsebino njenega koša za smeti, ni storila posega v tožničino zasebnost. Dejstvo, da je koš pregledala, ne vpliva na zakonitost odpovedi, ki je bila podana zaradi hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja – zaradi uničenja oziroma poškodovanja originalnih listin iz sodnega spisa.
Predlog tožene stranke za imenovanje izvedenca finančne stroke, je bil dejansko predlog za izvedbo informativnega dokaza, kar pa glede na veljavni Zakon o pravdnem postopku (ZPP), ni dopustno (1. odst. 7. čl. ZPP).
ZPP člen 116, 116/1, 207, 207/3. ZFPPiPP člen 122, 122/3, 300, 300/1, 301, 301/7.
odpravnina – regres za letni dopust – božičnica – stečaj delodajalca – prijava terjatev – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožnik v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev ni predlagal nadaljevanja postopka, je njegova terjatev iz naslova odpravnine, regresa za letni dopust in božičnice prenehala, zaradi česar se tožbeni zahtevek zavrne.
Odsotnost iz države, zaradi katere se naj bi tožnik prepozno seznanil z objavo sklepov o preizkusu terjatev, predstavlja očitno neopravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker je sodišče prve stopnje z izdajo dopolnilne sodbe dopolnilo sodbo, tako da je tožbenemu zahtevku ugodilo v celoti, tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper takšno sodbo. Iz tega razloga se pritožba kot nedovoljena zavrže.
Ker tožnica kljub pozivu sodišča ni posredovala izpodbijane dokončne odločbe toženca v izvirniku oziroma overjenem prepisu, je sodišče prve stopnje njeno tožbo utemeljeno zavrglo, čeprav je bila tožnica v bolnišnici. Če so obstajali opravičljivi razlogi, bi lahko tožnica vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, česar pa ni storila.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 135, 149, 150.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Borilni športi ne predstavljajo nevarne dejavnosti, ker možnost poškodb pri teh športih ni večja kot pri drugih športih, zato lahko delodajalec za škodo, ki jo utrpi delavec, ki se v okviru delovnega razmerja ukvarja z borilnim športom, odgovarja le krivdno.
Ker tožnik svoje vloge ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavanje, in ker ni postopal skladno s pozivom sodišča prve stopnje, naj v dopolnitvi vloge postavi jasen in določen tožbeni zahtevek in naj dopolni svoje navedbe, je sodišče prve stopnje vlogo pravilno zavrglo.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/6. ZOFVI člen 121.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – rok za podajo odpovedi – vzgoja in izobraževanje
Tožnica za udeležbo na športnem dnevu ni imela dovoljenja ravnateljice tožene stranke, kar pomeni, da se je športnega dne udeležila samovoljno. S tem je kršila določbe pogodbe o zaposlitvi, s katerimi se je od nje zahtevalo vestno opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu in dolžnost upoštevanja zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, in smiselno enake določbe 31. in 32. člena ZDR.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Glede na to, da iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, s tožbenim zahtevkom pa ne uveljavlja, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito, ampak zahteva od tožene stranke, da z njim sklene novo pogodbo o zaposlitvi (pri čemer v ZDR ni podlage, da bi se toženi stranki naložila sklenitev pogodbe), tožba ni sklepčna.
Tožnik, ki je v socialnem sporu izpodbijal začasno odločbo o odmeri pokojnine, odločba, ki je to odločbo nadomestila, pa je postala dokončna in pravnomočna, nima več pravnega interesa za postopek v zvezi z začasno odločbo. Svojega pravnega položaja namreč zaradi že pravnomočno odmerjene pokojnine ne more več izboljšati.
brezposelna oseba – izbris iz evidence brezposelnih oseb – nadzor
Tožnica ni ravnala z zadostno skrbnostjo, da bi tožencu omogočila, da preveri, ali je v dogovorjenem času dosegljiva na domu, saj na vhodnih vratih stanovanja ni imela napisanega priimka niti ni poskrbela, da bi zvonec deloval. Glede na to, da se je zavezala, da bo vsak delovni dan tri ure dosegljiva na naslovu svojega prebivališča, pa tega ni spoštovala, jo je toženec utemeljeno prenehal voditi v evidenci izbrisanih oseb.
Zmožnost plačila najemnine je razlika med ugotovljenimi dohodkom in cenzusom za dodelitev pravice do subvencionirane najemnine. Ker je ta razlika pri tožnici ugotovljena, je upravičena do subvencije in sicer v višini 80 % najemnine.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 204, 204/3. KZ-1 člen 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poneverba – rok za podajo odpovedi
Kršitev posojilne pogodbe, ki je bila sklenjena med tožnikom (delavcem) in toženo stranko (delodajalcem), ki je bila v tem, da tožnik posojila ni vrnil v dogovorjenem roku, ni mogoče šteti za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katere bi tožena stranka kot delodajalec lahko podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.