zamudna sodba – odgovor na tožbo – rok za odgovor na tožbo – spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – denarna terjatev
Tožnik je v okviru individualnega delovnega spora vtoževal terjatve, ki se glede na predmet spora uvrščajo med spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, obenem pa je vtoževal denarne terjatve, ki jih ni mogoče opredeliti kot terjatve o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja. Glede na to, da velja rok za odgovor na tožbo 15 dni le v primeru spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja (medtem ko se za ostale terjatve za odgovor na tožbo uporablja rok 30 dni) in da tožena stranka na tožbo ni odgovorila v roku 15 dni, ampak v roku 30 dni, izdaja zamudne sodbe v zvezi s tožbenim zahtevkom, ki ga ni mogoče opredeliti kot spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, ni zakonita, saj za njeno izdaji niso bili izpolnjeni pogoji po 318. členu ZPP. V zvezi s tem delom tožbe je bil namreč odgovor na tožbo tožene stranke pravočasen.
Ker starostna pokojnina, izračunana od tožničine dejanske pokojninske osnove, že brez upoštevanja plač za tretjinsko dopolnilno delo presega starostno pokojnino za enako pokojninsko dobo, odmerjeno od najvišje pokojninske osnove, se tožničina starostna pokojnina odmeri od najvišje pokojninske osnove, ne glede na to, ali se plače za tretjinsko dopolnilno delo vštejejo v pokojninsko osnovo ali ne.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 135, 149, 150.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Borilni športi ne predstavljajo nevarne dejavnosti, ker možnost poškodb pri teh športih ni večja kot pri drugih športih, zato lahko delodajalec za škodo, ki jo utrpi delavec, ki se v okviru delovnega razmerja ukvarja z borilnim športom, odgovarja le krivdno.
nadomestilo za čas čakanja – nadomestilo za invalidnost
Tožnik ima na podlagi predloga za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, vloženega v letu 2003, od 13. 11. 2003 dalje, kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do premestitve, pravnomočno priznano pravico do nadomestila za invalidnost. Ta postopek se je začel in končal še preden je bil zaključen postopek, začet v letu 2000, na podlagi katerega je bil tožnik v letu 2007 za nazaj od leta 2000 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela na drugem delovnem mestu. Toženec je zato tožniku nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo utemeljeno priznal le za čas od 5. 10. 2000 do 12. 11. 2003, za priznanje tega nadomestila za čas od 13. 11. 2003 dalje pa ni podlage.
izvršba na nematerializirane vrednostne papirje – zastavna pravica – konstitutivni učinek zaznambe sklepa o izvršbi v registru – KDD – smiselna uporaba določb – izvršba na premičnine, vpisane v register – izvršba na nepremičnine – ustavitev izvršbe
Upnik pridobi zastavno pravico na dolžnikovih nematerializiranih vrednostnih papirjih šele z zaznambo sklepa o izvršbi v registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ima konstitutivni učinek. Ker v predmetni zadevi zastavne pravice ni pridobil, ni mogoče niti smiselno uporabiti določb ZIZ iz poglavja o izvršbi na nepremičnine.
Ker pritožbe zoper zamudno sodbo ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče teh pritožbenih navedb ni upoštevalo, prav tako ni upoštevalo v pritožbi podanih dokaznih predlogov tožene stranke.
ZDR člen 5, 5/2, 17, 18, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1, 204, 204/3. ZPP člen 28, 76, 76/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi – sodna razveza – sposobnosti biti stranka – imuniteta – tuja država
V sporu, v katerem je predmet presoje zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, ki je bil zaposlen pri diplomatskem predstavništvu tuje države, tuja država ne more uživati imunitete pred sodiščem Republike Slovenije.
Ker kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki se tožniku očita, niti v opozorilu niti v odpovedi ni časovno opredeljena, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj sodišču ni omogočen preizkus pravočasnosti glede subjektivnega in objektivnega roka za podajo odpovedi.
O tem, katere dokaze bo izvedlo, sodišče odredi s sklepom, v katerem navede sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz in dokazilo. Naravo takega sklepa ima tudi s pritožbo izpodbijani sklep. Zoper tak sklep pa po izrecni določbi 3. odstavka 287. člena ZPP ni posebne pritožbe.
ZDR člen 92, 109, 204, 204/3, 204/4. ZTPDR člen 15.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – delovnopravna kontinuiteta – sodno varstvo – spor o prenehanju delovnega razmerja
Določitev odpovednega roka v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pomeni določitev dejanskega datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Takšna določba o odpovednem roku, če je vsebovana v odpovedi predstavlja element redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, katerega zakonitost se lahko uveljavlja v skladu z določbami 3. odstavka 204. člena ZDR.
ZDR člen 110, 110/2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožniku je delovno razmerje zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana zaradi neopravičenih izostankov z dela, prenehalo šele naslednjega dne po vročitvi odpovedi, saj se je do vročitve odpovedi vrnil na delo.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 304, 304/1, 204, 205, 205/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poseg v zasebnost
Tožena stranka s tem, ko je v zvezi z očitkom tožnici, zaradi katerega ji je kasneje izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, pregledala vsebino njenega koša za smeti, ni storila posega v tožničino zasebnost. Dejstvo, da je koš pregledala, ne vpliva na zakonitost odpovedi, ki je bila podana zaradi hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja – zaradi uničenja oziroma poškodovanja originalnih listin iz sodnega spisa.
Ker tožena stranka tožniku ni izplačala plače za meseca februar in marec 2010, regresa za letni dopust in odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je tožbeni zahtevek za plačilo teh obveznosti iz delovnega razmerja utemeljen.
potrdilo o izvršljivosti - pravnomočnost - izvršljivost - paricijski rok
Pravnomočnost je nastopila z dnem izdaje sodbe pritožbenega sodišča, s katero je bila pritožba zavrnjena in je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje. Rok za prostovoljno izpolnitev naložene obveznosti je tako začel teči naslednji dan po vročitvi sodbe pritožbenega sodišča, po poteku tega roka pa je postala sodba sodišča prve stopnje izvršljiva.
Na zmanjšanje tožnikove zmožnosti za delo vpliva le izguba levega očesa, ki mu povzroča izgubo globinskega vida. Ker le-tega pri svojem delu oziroma opravljanju dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan (kmet), ne potrebuje, invalidnost ni podana.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – prava volja
Ker tožnica zaradi duševne motnje oziroma bolezni ni bila sposobna razumeti, kaj pomeni podpis sporazuma, ji delovno razmerje ni zakonito prenehalo na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi.
brezposelna oseba – izbris iz evidence brezposelnih oseb – nadzor
Tožnica ni ravnala z zadostno skrbnostjo, da bi tožencu omogočila, da preveri, ali je v dogovorjenem času dosegljiva na domu, saj na vhodnih vratih stanovanja ni imela napisanega priimka niti ni poskrbela, da bi zvonec deloval. Glede na to, da se je zavezala, da bo vsak delovni dan tri ure dosegljiva na naslovu svojega prebivališča, pa tega ni spoštovala, jo je toženec utemeljeno prenehal voditi v evidenci izbrisanih oseb.
Sodišče prve stopnje se je glede sporne višine tožnikove plače v času njegove zaposlitve v JLA od leta 1968 do 1991 za izračun pokojninske osnove oprlo le na obvestilo o višini plače, ki ga je predložil tožnik, listinskih dokazov o višini tožnikove plače, ki jih je predložil toženec, pa ni dokazno ocenilo. Zato bo moralo v ponovljenem sojenju pridobiti podatke o tožnikovih plačah in ugotoviti, kateri podatki na posameznem potrdilu so pravilni.
ZDR člen 6.a, 44, 45, 184, 184/1. OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost – mobbing – trpinčenje na delovnem mestu – elementi odškodninskega delikta – nepremoženjska škoda
Govorjenje v povišanih tonih, kričanje, večkratno opominjanje na storjene napake, slabšalne oznake narejenega dela in oznaki, da je “ovca” ali “ mevža”, je vedenje, ki ni pravno dopustno. Opisano vedenje ima znake t.i. trpinčenja na delovnem mestu (mobbing-a), zaradi dopuščanja takega vedenja je tožena stranka odškodninsko odgovorna.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 253, 253/1, 253/3, 259, 259/1, 259/2. ZUP člen 113, 113/1, 114, 125, 126, 126/1. ZOdvT člen 14, 14/1, 14/2, 15.
invalidski postopek – stroški upravnega postopka
Tožnica ni upravičena do povračila stroškov upravnega postopka za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja pri tožencu, saj se je začel na njen predlog oziroma predlog njene osebne zdravnice.