ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 135, 149, 150.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Borilni športi ne predstavljajo nevarne dejavnosti, ker možnost poškodb pri teh športih ni večja kot pri drugih športih, zato lahko delodajalec za škodo, ki jo utrpi delavec, ki se v okviru delovnega razmerja ukvarja z borilnim športom, odgovarja le krivdno.
O tem, katere dokaze bo izvedlo, sodišče odredi s sklepom, v katerem navede sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz in dokazilo. Naravo takega sklepa ima tudi s pritožbo izpodbijani sklep. Zoper tak sklep pa po izrecni določbi 3. odstavka 287. člena ZPP ni posebne pritožbe.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 14, 14/2. Uredba Sveta (EGS) št. 574/71 člen 12, 12/a, 12/a-1. ZPIZ-1 člen 7, 7/1, 7/3, 13, 14, 22, 23/1. ZMEPIZ člen 22, 22/4, 23, 23/1, 23/1-a, 23/3, 45, 45/3, 47, 47/2, 48, 49, 50.
lastnost zavarovanca - državljani RS, zaposleni pri tujcih
Tožnica, ki je bila kot slovenska državljanka od 1. 10. 2005 do 31. 12. 2007 zaposlena pri tujem delodajalcu s sedežem v Avstriji za 24 ur tedensko kot poslovodja (in za 16 ur tedensko pri delodajalcu v Sloveniji), ima za 24 ur tedensko lastnost zavarovanke na podlagi 14. člena ZPIZ-1 (državljani RS, zaposleni pri tujcih), zato je tožbeni zahtevek za ugotovitev lastnosti zavarovanke na podlagi 13. člena ZPIZ-1 (zaposleni v RS) za poln delovni čas neutemeljen.
Zmožnost plačila najemnine je razlika med ugotovljenimi dohodkom in cenzusom za dodelitev pravice do subvencionirane najemnine. Ker je ta razlika pri tožnici ugotovljena, je upravičena do subvencije in sicer v višini 80 % najemnine.
Ker je bila za delovni proces, v zvezi s katerim naj bi prišlo do škode, odgovorna tožena stranka, mora za razbremenitev svoje odgovornosti ona dokazati, da so bili delovni pogoji ustrezni.
Tožnik, ki je motorično prizadet otrok, star pet let, ima ob tem, da je bila terapevtska žoga za njega koristna, s čimer je izkazana potreba po njeni nabavi, pravico do povračila stroškov za nakup terapevtskih žog, čeprav njihova nabava ni bila opravljena po predpisanem postopku.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 304, 304/1, 204, 205, 205/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poseg v zasebnost
Tožena stranka s tem, ko je v zvezi z očitkom tožnici, zaradi katerega ji je kasneje izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, pregledala vsebino njenega koša za smeti, ni storila posega v tožničino zasebnost. Dejstvo, da je koš pregledala, ne vpliva na zakonitost odpovedi, ki je bila podana zaradi hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja – zaradi uničenja oziroma poškodovanja originalnih listin iz sodnega spisa.
Predlog tožene stranke za imenovanje izvedenca finančne stroke, je bil dejansko predlog za izvedbo informativnega dokaza, kar pa glede na veljavni Zakon o pravdnem postopku (ZPP), ni dopustno (1. odst. 7. čl. ZPP).
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlog
Čeprav se tožeča stranka v pritožbi sklicuje na nepravilno uporabo materialnega prava s strani prvostopenjskega sodišča, pa se njeni konkretni očitki v pritožbi nanašajo izključno na dejansko podlago, kot jo je ugotovilo prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi. Pritožbeni očitki, ki se tičejo dokazne ocene prvostopenjskega sodišča glede doseženega soglasja volj pravdnih strank pri sklenitvi pogodbe in s tem v zvezi dogovora o ceni, zato predstavljajo uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga, zato se pritožbeno sodišče s tovrstnimi pritožbenimi navedbami ni dolžno ukvarjati.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/6. ZOFVI člen 121.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – rok za podajo odpovedi – vzgoja in izobraževanje
Tožnica za udeležbo na športnem dnevu ni imela dovoljenja ravnateljice tožene stranke, kar pomeni, da se je športnega dne udeležila samovoljno. S tem je kršila določbe pogodbe o zaposlitvi, s katerimi se je od nje zahtevalo vestno opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu in dolžnost upoštevanja zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, in smiselno enake določbe 31. in 32. člena ZDR.
Sodišče prve stopnje se je glede sporne višine tožnikove plače v času njegove zaposlitve v JLA od leta 1968 do 1991 za izračun pokojninske osnove oprlo le na obvestilo o višini plače, ki ga je predložil tožnik, listinskih dokazov o višini tožnikove plače, ki jih je predložil toženec, pa ni dokazno ocenilo. Zato bo moralo v ponovljenem sojenju pridobiti podatke o tožnikovih plačah in ugotoviti, kateri podatki na posameznem potrdilu so pravilni.
ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 36/2, 37, 193, 398, 399, 405.
starostna pokojnina – pogoji za priznanje
Glede na to, da je tožnica uveljavljala pravico do starostne pokojnine v letu 2008, je treba pogoje za priznanje te pravice ugotavljati glede na to leto. Ker tožnica v tem letu kumulativno določenih pogojev ni izpolnjevala, sta izpodbijani odločbi, s katerima je bila njena zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine zavrnjena, pravilni.
ZDR člen 82, 82/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZOdvT člen 8, 24, 24/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – pogodba o zaposlitvi za določen čas – stroški postopka – nagrada za postopek – nagrada za narok – zastopanje več strank
Tožena stranka tožnikom ni zakonito podala rednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je za isto delo (na primerljivih delovnih mestih) istočasno zaposlovala delavce za določen čas zaradi povečanega obsega dela oziroma je tem delavcem delovno razmerje za določen čas podaljševala.
Nagrade, določene glede na vrednost predmeta, se pri zastopanju več strank povišajo le, če gre za isti predmet odvetniških storitev. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom združilo zadeve tožnikov, ki so vložili samostojne tožbe, tožnike je zastopal isti pooblaščenec. Upoštevaje, da je vsak tožnik uveljavljal nezakonitost odpovedi in da je bil opravljen narok v vsaki zadevi posebej, ni šlo za isti predmet odvetniških storitev. Šlo je za več predmetov, tako da je vsak tožnik upravičen do svojih stroškov postopka brez povišanja zaradi zastopanja več oseb.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 204, 204/3. KZ-1 člen 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poneverba – rok za podajo odpovedi
Kršitev posojilne pogodbe, ki je bila sklenjena med tožnikom (delavcem) in toženo stranko (delodajalcem), ki je bila v tem, da tožnik posojila ni vrnil v dogovorjenem roku, ni mogoče šteti za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katere bi tožena stranka kot delodajalec lahko podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 253, 253/1, 253/3, 259, 259/1, 259/2. ZUP člen 113, 113/1, 114, 125, 126, 126/1. ZOdvT člen 14, 14/1, 14/2, 15.
invalidski postopek – stroški upravnega postopka
Tožnica ni upravičena do povračila stroškov upravnega postopka za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja pri tožencu, saj se je začel na njen predlog oziroma predlog njene osebne zdravnice.
Tožnica je upravičena do odškodnine oziroma nadomestila za neizrabljen letni dopust, ker letnega dopusta pred iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi bolniškega staleža ni mogla koristiti.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Glede na to, da iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, s tožbenim zahtevkom pa ne uveljavlja, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito, ampak zahteva od tožene stranke, da z njim sklene novo pogodbo o zaposlitvi (pri čemer v ZDR ni podlage, da bi se toženi stranki naložila sklenitev pogodbe), tožba ni sklepčna.
Upoštevaje, da je tožnik v zvezi s premestitvijo na novo delovno mesto vložil novo tožbo, gre pri odločitvi sodišča prve stopnje, ki je odločalo o njegovem tožbenem zahtevku za priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas po novi premestitvi, za litispendenco.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – prava volja
Ker tožnica zaradi duševne motnje oziroma bolezni ni bila sposobna razumeti, kaj pomeni podpis sporazuma, ji delovno razmerje ni zakonito prenehalo na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi.