spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlog
Čeprav se tožeča stranka v pritožbi sklicuje na nepravilno uporabo materialnega prava s strani prvostopenjskega sodišča, pa se njeni konkretni očitki v pritožbi nanašajo izključno na dejansko podlago, kot jo je ugotovilo prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi. Pritožbeni očitki, ki se tičejo dokazne ocene prvostopenjskega sodišča glede doseženega soglasja volj pravdnih strank pri sklenitvi pogodbe in s tem v zvezi dogovora o ceni, zato predstavljajo uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga, zato se pritožbeno sodišče s tovrstnimi pritožbenimi navedbami ni dolžno ukvarjati.
Na zmanjšanje tožnikove zmožnosti za delo vpliva le izguba levega očesa, ki mu povzroča izgubo globinskega vida. Ker le-tega pri svojem delu oziroma opravljanju dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan (kmet), ne potrebuje, invalidnost ni podana.
Zmožnost plačila najemnine je razlika med ugotovljenimi dohodkom in cenzusom za dodelitev pravice do subvencionirane najemnine. Ker je ta razlika pri tožnici ugotovljena, je upravičena do subvencije in sicer v višini 80 % najemnine.
Upoštevaje, da je tožnik v zvezi s premestitvijo na novo delovno mesto vložil novo tožbo, gre pri odločitvi sodišča prve stopnje, ki je odločalo o njegovem tožbenem zahtevku za priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas po novi premestitvi, za litispendenco.
OZ člen 349, 356. ZPPSL člen 45, 61, 61/1, 63, 63/1.
prisilna poravnava – neprijava terjatve – tek zastaranja
Čeprav ima sklep o potrditvi prisilne poravnave materialnopravne učinke tudi na neprijavljene terjatve in na prijavljene a neugotovljene terjatve v postopku prisilne poravnave, v tem delu ne gre za terjatve iz 356. čl. OZ, za katere bi veljal daljši zastaralni rok.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 304, 304/1, 204, 205, 205/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poseg v zasebnost
Tožena stranka s tem, ko je v zvezi z očitkom tožnici, zaradi katerega ji je kasneje izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, pregledala vsebino njenega koša za smeti, ni storila posega v tožničino zasebnost. Dejstvo, da je koš pregledala, ne vpliva na zakonitost odpovedi, ki je bila podana zaradi hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja – zaradi uničenja oziroma poškodovanja originalnih listin iz sodnega spisa.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – rok za odgovor na tožbo – spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – denarna terjatev
Tožnik je v okviru individualnega delovnega spora vtoževal terjatve, ki se glede na predmet spora uvrščajo med spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, obenem pa je vtoževal denarne terjatve, ki jih ni mogoče opredeliti kot terjatve o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja. Glede na to, da velja rok za odgovor na tožbo 15 dni le v primeru spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja (medtem ko se za ostale terjatve za odgovor na tožbo uporablja rok 30 dni) in da tožena stranka na tožbo ni odgovorila v roku 15 dni, ampak v roku 30 dni, izdaja zamudne sodbe v zvezi s tožbenim zahtevkom, ki ga ni mogoče opredeliti kot spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, ni zakonita, saj za njeno izdaji niso bili izpolnjeni pogoji po 318. členu ZPP. V zvezi s tem delom tožbe je bil namreč odgovor na tožbo tožene stranke pravočasen.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Glede na to, da iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, s tožbenim zahtevkom pa ne uveljavlja, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito, ampak zahteva od tožene stranke, da z njim sklene novo pogodbo o zaposlitvi (pri čemer v ZDR ni podlage, da bi se toženi stranki naložila sklenitev pogodbe), tožba ni sklepčna.
Po 2. odst. 105a člena ZPP mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V 34. členu ZST-1, ki ureja postopek za plačilo sodne takse, pa je določen rok 15-ih dni, v katerem mora taksni zavezanec po prejemu plačilnega naloga plačati dolžno takso. Gre torej za zakonski rok, ki ga določa citirano določilo ZST-1. Zakonski roki pa niso podaljšljivi.
ZDR člen 82, 82/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZOdvT člen 8, 24, 24/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – pogodba o zaposlitvi za določen čas – stroški postopka – nagrada za postopek – nagrada za narok – zastopanje več strank
Tožena stranka tožnikom ni zakonito podala rednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je za isto delo (na primerljivih delovnih mestih) istočasno zaposlovala delavce za določen čas zaradi povečanega obsega dela oziroma je tem delavcem delovno razmerje za določen čas podaljševala.
Nagrade, določene glede na vrednost predmeta, se pri zastopanju več strank povišajo le, če gre za isti predmet odvetniških storitev. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom združilo zadeve tožnikov, ki so vložili samostojne tožbe, tožnike je zastopal isti pooblaščenec. Upoštevaje, da je vsak tožnik uveljavljal nezakonitost odpovedi in da je bil opravljen narok v vsaki zadevi posebej, ni šlo za isti predmet odvetniških storitev. Šlo je za več predmetov, tako da je vsak tožnik upravičen do svojih stroškov postopka brez povišanja zaradi zastopanja več oseb.
Besedilo iz predloga tako pred zapisom „se dovoli“, kot tudi za njim, je v celoti povzeto v izpodbijani sklep in celotno besedilo ima smisel, če se ga bere skupaj z obema izpostavljenima besedama. Torej je očitno, da sta besedi „se dovoli“ pri izdelavi sklepa sodišča prve stopnje izpadli pomotoma.
ZDR člen 92, 109, 204, 204/3, 204/4. ZTPDR člen 15.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – delovnopravna kontinuiteta – sodno varstvo – spor o prenehanju delovnega razmerja
Določitev odpovednega roka v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pomeni določitev dejanskega datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Takšna določba o odpovednem roku, če je vsebovana v odpovedi, predstavlja element redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, katerega zakonitost se lahko uveljavlja v skladu z določbami 3. odstavka 204. člena ZDR.
ZDR člen 5, 5/2, 17, 18, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1, 204, 204/3. ZPP člen 28, 76, 76/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi – sodna razveza – sposobnosti biti stranka – imuniteta – tuja država
V sporu, v katerem je predmet presoje zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, ki je bil zaposlen pri diplomatskem predstavništvu tuje države, tuja država ne more uživati imunitete pred sodiščem Republike Slovenije.
Ker kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki se tožniku očita, niti v opozorilu niti v odpovedi ni časovno opredeljena, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj sodišču ni omogočen preizkus pravočasnosti glede subjektivnega in objektivnega roka za podajo odpovedi.
Tožnik, ki je v socialnem sporu izpodbijal začasno odločbo o odmeri pokojnine, odločba, ki je to odločbo nadomestila, pa je postala dokončna in pravnomočna, nima več pravnega interesa za postopek v zvezi z začasno odločbo. Svojega pravnega položaja namreč zaradi že pravnomočno odmerjene pokojnine ne more več izboljšati.
izvršba na nematerializirane vrednostne papirje – zastavna pravica – konstitutivni učinek zaznambe sklepa o izvršbi v registru – KDD – smiselna uporaba določb – izvršba na premičnine, vpisane v register – izvršba na nepremičnine – ustavitev izvršbe
Upnik pridobi zastavno pravico na dolžnikovih nematerializiranih vrednostnih papirjih šele z zaznambo sklepa o izvršbi v registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ima konstitutivni učinek. Ker v predmetni zadevi zastavne pravice ni pridobil, ni mogoče niti smiselno uporabiti določb ZIZ iz poglavja o izvršbi na nepremičnine.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 204, 204/3. KZ-1 člen 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poneverba – rok za podajo odpovedi
Kršitev posojilne pogodbe, ki je bila sklenjena med tožnikom (delavcem) in toženo stranko (delodajalcem), ki je bila v tem, da tožnik posojila ni vrnil v dogovorjenem roku, ni mogoče šteti za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katere bi tožena stranka kot delodajalec lahko podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
potrdilo o izvršljivosti - pravnomočnost - izvršljivost - paricijski rok
Pravnomočnost je nastopila z dnem izdaje sodbe pritožbenega sodišča, s katero je bila pritožba zavrnjena in je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje. Rok za prostovoljno izpolnitev naložene obveznosti je tako začel teči naslednji dan po vročitvi sodbe pritožbenega sodišča, po poteku tega roka pa je postala sodba sodišča prve stopnje izvršljiva.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 163, 163/1, 163/2, 454. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen1, 1/1, 1/1-B, 2, 2/II, 2/II-10, 2/VII, 2/VII-B, 2/VII-B11.
telesna okvara – invalidnina – pravnomočnost
Tožniku, ki že ima priznano pravico do invalidnine, bi bilo pravico do višjega zneska invalidnine mogoče priznati le v primeru, če bi nastala nova telesna okvara, oziroma če bi prišlo po izdaji pravnomočne odločbe o pravici do invalidnine do poslabšanja telesne okvare. Zato mu v novem postopku ob tem, da do poslabšanja telesne okvare ni prišlo, ni mogoče priznati višje invalidnine, kljub temu da bi mu ta na podlagi že takrat obstoječe višje telesne okvare morala biti priznana že v prejšnjem pravnomočnem postopku.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 135, 149, 150.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Borilni športi ne predstavljajo nevarne dejavnosti, ker možnost poškodb pri teh športih ni večja kot pri drugih športih, zato lahko delodajalec za škodo, ki jo utrpi delavec, ki se v okviru delovnega razmerja ukvarja z borilnim športom, odgovarja le krivdno.