ZDR člen 52, 52/1, 52/1-2, 54, 130, 130/1, 204, 204/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – sodno varstvo – nadomeščanje odsotnega delavca – koriščenje letnega dopusta – povračilo stroškov v zvezi z delom – stroški prehrane
V primeru, če delovno razmerje že od vsega začetka ni zakonito sklenjeno za določen čas ali če do tega pride pri eni od vmesnih pogodb o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in lahko preneha le zaradi razlogov, ki so v zakonu določeni za prenehanje takšnega delovnega razmerja. Dejstva, ki se nanašajo na zakonitost sklepanja posameznih pogodb o zaposlitvi za določen čas, lahko delavec uveljavlja vse do poteka roka za sodno varstvo v zvezi z zadnjo pogodbo o zaposlitvi za določen čas.
ZDR člen 82, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 240, 240/1, 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - direktor - reintegracija
Ob ugotovitvi, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker tožniku ni mogoče očitati kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, je utemeljen tudi reintegracijski tožbeni zahtevek. V okviru tega tožbenega zahtevka sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni naložilo, da tožnika pozove nazaj na delovno mesto direktorja, ampak je odločilo le o tem, da je tožena stranka dolžna pozvati tožnika, ki ima pri njej sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nazaj na delo.
Ker tožba še ni bila vročena toženi stranki, se pravda ni začela. Ker pa se pravda ni začela, ni bilo podlage za prekinitev postopka, četudi je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, saj se zoper njo postopek še ni začel. Sodišče je ravnalo pravilno, ker je tožečo stranko pozvalo k popravi tožbe, ko je ugotovilo, da je tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, postopek pa bi se lahko nadaljeval le zoper dediče po pokojnem lastniku d.o.o., ki je bila izbrisana.
izbira načina povrnitve škode – denarna odškodnina – vzpostavitev prejšnjega stanja – predpravdni pobot
Sodišče prisodi oškodovancu denarno odškodnino, če jo ta zahteva, razen če okoliščine danega primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja. V konkretnem primeru je tožeča stranka uveljavljala denarno odškodnino za protipravno odtujen stroj, utemeljila pa je tudi okoliščine, ki vrnitve stanja ne opravičujejo.
Toženec v pritožbi opozarja le na težko socialno stanje. Vprašanje odloga plačila dolga, morebitnega obročnega odplačevanja ali celo oprostitve plačila dolga pa ni predmet sodnega odločanja v sporu, v katerem se zahteva vrnitev sredstev, izplačanih iz naslova štipendij, temveč je to lahko le predmet medsebojnega dogovora strank.
sklenitev najemne pogodbe po razvezi zakonske zveze
Že dejstvo, da predlagateljica živi skupaj s petimi mladoletnimi otroci je tako močan argument, da ostane najemnica stanovanja, da ga trditve nasprotnega udeleženca (da mati s petimi otroci dobi stanovanje prej kot posameznik; zdravstvene težave nasprotnega udeleženca – kronično vnetje srednjega ušesa) ne morejo omajati.
neupravičena pridobitev – prenova vodovodnega in hidrantnega omrežja – najemno razmerje – lastnik vodovodnega omrežja – prepoved medsebojnega vznemirjanja – podredni tožbeni zahtevek
Prispevka k stroškom investicijskega vzdrževanja, katerega naj bi bila tožena stranka dolžna plačevati kot uporabnik vodovodnega omrežja, ni mogoče enostavno enačiti, s stroški prenove. Tožbeni zahtevek ni utemeljen na določbi 73. člena SPZ, niti na določbah OZ o neupravičeni obogatitvi, saj trditve tožeče stranke ne dajejo podlage za zaključek, da je imela tožena stranka zaradi sanacije vodovodnega omrežja korist. Zlasti se ta ne more odražati v višini sorazmernega dela stroškov sanacije. Nemotena oskrba tožene stranke z vodo je dolžnost tožeče stranke. Zato samo dejstvo možnosti uporabe vode ne predstavlja takšne koristi, ki bi opravičevala tožbeni zahtevek tožeče stranke na povračilo sorazmernega dela stroškov sanacije vodovodnega omrežja.
ZTLR člen 3, 3/1, 12, 12/1, 37, 37/1. ZOR člen 47, 107, 358, 454, 454/1. SPZ člen 271, 271/2, 271/4. ZDen člen 88. ZPP člen 287, 287/1.
prodaja nepremičnine – izročitev – ugovor prodane stvari
V zvezi s pritožbeno trditvijo, da tretjetožena stranka ni postala lastnik stavbe, ker je za pridobitev lastninske pravice na njej potreben tudi vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, pa pritožbeno sodišče že na tem mestu opozarja, da je prodaja stavbe kot nepremičnine eden od načinov pravnega razpolaganja z nepremičnino in torej eden od načinov izvrševanja lastninske pravice, opredeljene v 1. odstavku 3. člena ZTLR kot posest, uporaba in razpolaganje (dejansko in pravno) z nepremičnino. Posledice takega pravnega razpolaganja s stavbo (prodaja stavbe) ter dejanska izročitev kupcu v posest, uporabo in dejansko razpolaganje z njo pa so do vknjižbe kupca kot lastnika naslednje: prodajalec izgubi posest (in pravico do posesti), možnost in pravico uporabe in možnost in pravico dejanskega razpolaganja s stavbo, ker so te pravice prešle na kupca. Glede na to, da je v zemljiški knjigi še vedno vknjižen kot lastnik, pa prodajalcu ostane le še možnost pravnega razpolaganja s stvarjo, kar ni enako pravici do pravnega razpolaganja z njo. V taki situaciji ima namreč kupec v primeru uveljavljanja lastninskega zahtevka prodajalca po 1. odstavku 37. člena ZTLR nasproti njemu ugovor prodane in izročene stvari.
pravica do sojenja v razumnem roku - odškodninska odgovornost države - materialna podlaga za odločanje o odškodnini zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – vzorčni postopek
Materialna podlaga za odločanje o odškodnini zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, do katere je prišlo pred začetkom uporabe ZVPSBNO, je 26. čl. URS, splošna obligacijska določila o povzročitvi škode, ZVPSBNO ter ustavna odločba U-I-207/08, Up-2168/08 z dne 18.3.2010.
Pri odškodnini za škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja gre za vrsto odgovornosti, ki je zaradi specifike primerov (kršena pravica) in udeležencev (posameznik / država) opredeljena kot objektivna odgovornost, saj se država ne more ekskulpirati drugače, kot da dokaže, da je poseg v pravico nastal izven njene sfere.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZIP člen 267, 267/3.
pogoji za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – izostanek hujših neugodnih posledic za dolžnika
Odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up 275/97 gradi razloge na takrat veljavni določbi 267. člena ZIP. Ta zakon pa kot ene izmed predpostavk za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve ni urejal situacije kot jo sedaj ureja 3. alinea 2. odstavka 272. člena ZIZ. Določba 3. odstavka 267. člena ZIP oz. 3. odstavka 272. člena ZIZ ni identična urejanju situacije iz 3. alinee 2. odstavka 272. člena ZIZ. Ena je namreč situacija, ko upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, da bo dolžnik sicer onemogočil ali otežil izterjavo, ki torej ureja vprašanje izpolnitve pogoja za izdajo zavarovalne začasne odredbe. Druga pa je situacija, ki jo ureja 3. alinea 2. odstavka 272. člena ZIZ, ki pa se nanaša tudi na pogoje za izdajo regulacijske začasne odredbe.
Tožeča stranka je pobotnemu ugovoru tožene stranke oporekala s trditvijo, da je nasprotno terjatev tožene stranke že upoštevala v vtoževanem znesku, ki predstavlja razliko med terjatvijo in nasprotno terjatvijo. Na tak način pa bi terjatev tožene stranke lahko prenehala le v dogovoru oz. soglasju s toženo stranko ali pa s pobotom, kot tega določa OZ, česar pa tožeča strani ni niti zatrjevala niti dokazovala.
zaščita pred vznemirjanjem – varstvo lastninske pravice – negatorna tožba – vzpostavitev prejšnjega stanja - ekonomski interes lastnika
Protipravnega posega v lastninsko ali solastninsko pravico ni mogoče šteti kot minoren poseg, ne glede na aktualno potrebo solastnika po uporabi spornega dela solastne stvari oz. tehtati interesov ene in druge stranke pri ohranitvi spremenjenega stanja nepremičnine v solasti oz. vzpostavitvi prejšnjega stanja. Varstvo lastninske pravice ni isto kot varstvo posesti in dopustnosti posega v lastninsko pravico ni mogoče presojati skozi ekonomski interes lastnika oz. solastnika stvari.
pomična vrata v trgovini – poškodba prsta – nedopustno ravnanje – škoda – vzročna zveza – krivda – obrnjeno dokazno breme
Na oškodovancu je, da dokaže nedopustno ravnanje, škodo in vzročno zvezo med obema, ni pa mu treba dokazovati, da je povzročitelj škode kriv. Tožnica bi torej morala dokazati obstoj prvih treh pogojev odškodninskega delikta, šele nato pa bi bilo na odgovorni oseb (toženi stranki), da dokaže, da je škoda nastala brez njene krivde. Kot povedano tožnici to ni uspelo, zato so brezpredmetne pritožbene navedbe o tem, da se toženi stranki krivde ni uspelo razbremeniti.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066590
URS člen 29. ZVCP-1 člen 131, 131/1, 131/2, 132, 133. ZP-1 člen 67, 67/1, 102, 151. ZKP člen 82, 82/2, 87, 87/1.
pravna jamstva v kazenskem postopku – preverjanje psihofizičnega stanja – strokovni pregled – mamila – tetrahidrokanabinol – metabolit tetrahidrokanabinola – pregledovanje spisov – rok za vložitev pritožbe - zapisniki
THC-COOH niti z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog niti z Odločbo o seznamu mamil ni uvrščen med prepovedane droge in sam po sebi ne pomeni nujno prisotnosti mamila v organizmu, ampak se to dokazuje v povezavi z drugimi, za stanje pod vplivom mamil, značilnimi znaki, katere pa je ugotovil zdravnik, ki je v oceni vpliva mamil in psihoaktivnih zdravil ocenil, da je vpliv mamil zaznaven.
pravdni stroški – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – pravnomočno razsojena stvar
V kolikor se tožena stranka s stroškovno odločitvijo sodišča prve stopnje v sodbi ni strinjala, bi lahko zahtevala njeno spremembo s pravnim sredstvom zoper sodbo, česar pa ni storila. Pozneje teh istih stroškov, o katerih je bilo odločeno že s sodbo sodišča prve stopnje, in tudi ne morebitnih drugih stroškov postopka na prvi stopnji, tožena stranka ne more več zahtevati v povrnitev. Ker pa je to zahtevala in je sodišče prve stopnje temu zahtevku z izpodbijanim sklepom ugodilo, je glede na zgoraj pojasnjeno odločilo o predmetu, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno.
zaznamba izvršbe – posredovanje sklepa o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, se posreduje zemljiškoknjižnemu sodišču za njegovo zaznambo v zemljiški knjigi takoj ob njegovi izdaji, v kolikor pa je ta izdan na podlagi verodostojne listine, pa šele po njegovi pravnomočnosti.
izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – listina, ki je lahko podlaga za izbris - sklep o ustavitvi postopka in razveljavitvi izdane začasne odredbe
ZZK-1 ne daje podlage, da zemljiškoknjižno sodišče (po uradni dolžnosti) izbriše zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve zaradi poteka časa, za katerega je bila izdana in sicer le na podlagi sodbe, ki izkazuje pravnomočnost ter sklepa o začasni odredbi, ki je bila izdana z veljavnostjo do pravnomočnega zaključka pravde. Listina, ki je lahko podlaga za vpis, je sklep sodišča o ustavitvi postopka in razveljavitvi izdane začasne odredbe, postopek pa se začne na predlog.
V kolikor stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške. Taka odločitev je pravilna v primeru, ko je enak oziroma primerljiv tako uspeh obeh strank v sporu kot tudi njuni stroški. Ker pa je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uspela v celoti, tožena pa z nasprotnim tožbenim zahtevkom le do višine 39%, odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške, ni pravilna.