Ker tožba še ni bila vročena toženi stranki, se pravda ni začela. Ker pa se pravda ni začela, ni bilo podlage za prekinitev postopka, četudi je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, saj se zoper njo postopek še ni začel. Sodišče je ravnalo pravilno, ker je tožečo stranko pozvalo k popravi tožbe, ko je ugotovilo, da je tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, postopek pa bi se lahko nadaljeval le zoper dediče po pokojnem lastniku d.o.o., ki je bila izbrisana.
izbira načina povrnitve škode – denarna odškodnina – vzpostavitev prejšnjega stanja – predpravdni pobot
Sodišče prisodi oškodovancu denarno odškodnino, če jo ta zahteva, razen če okoliščine danega primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja. V konkretnem primeru je tožeča stranka uveljavljala denarno odškodnino za protipravno odtujen stroj, utemeljila pa je tudi okoliščine, ki vrnitve stanja ne opravičujejo.
ZDR člen 82, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 240, 240/1, 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - direktor - reintegracija
Ob ugotovitvi, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker tožniku ni mogoče očitati kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, je utemeljen tudi reintegracijski tožbeni zahtevek. V okviru tega tožbenega zahtevka sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni naložilo, da tožnika pozove nazaj na delovno mesto direktorja, ampak je odločilo le o tem, da je tožena stranka dolžna pozvati tožnika, ki ima pri njej sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nazaj na delo.
ZDR člen 15, 15/4, 16, 75, 86, 86/1. ZZDT člen 8, 11, 11.a, 29.a. ZOdvT tarifna številka 3102.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – pisna oblika – obstoj delovnega razmerja – pogodba o zaposlitvi za določen čas – delovno dovoljenje – tujec – stroški postopka – nagrada za narok – potni stroški – ZOdvT
plača – osnovna plača – stimulativni del plače – provizija
Z določitvijo (koeficienta) zneska osnovne plače v pogodbi o zaposlitvi, skupaj s provizijskim načinom obračunavanja in izplačevanja plače v skladu s podjetniško KP in splošnimi akti tožene stranke, določbe ZDR o plačilu za delo niso bile kršene.
pomična vrata v trgovini – poškodba prsta – nedopustno ravnanje – škoda – vzročna zveza – krivda – obrnjeno dokazno breme
Na oškodovancu je, da dokaže nedopustno ravnanje, škodo in vzročno zvezo med obema, ni pa mu treba dokazovati, da je povzročitelj škode kriv. Tožnica bi torej morala dokazati obstoj prvih treh pogojev odškodninskega delikta, šele nato pa bi bilo na odgovorni oseb (toženi stranki), da dokaže, da je škoda nastala brez njene krivde. Kot povedano tožnici to ni uspelo, zato so brezpredmetne pritožbene navedbe o tem, da se toženi stranki krivde ni uspelo razbremeniti.
Tožeča stranka je pobotnemu ugovoru tožene stranke oporekala s trditvijo, da je nasprotno terjatev tožene stranke že upoštevala v vtoževanem znesku, ki predstavlja razliko med terjatvijo in nasprotno terjatvijo. Na tak način pa bi terjatev tožene stranke lahko prenehala le v dogovoru oz. soglasju s toženo stranko ali pa s pobotom, kot tega določa OZ, česar pa tožeča strani ni niti zatrjevala niti dokazovala.
sklenitev najemne pogodbe po razvezi zakonske zveze
Že dejstvo, da predlagateljica živi skupaj s petimi mladoletnimi otroci je tako močan argument, da ostane najemnica stanovanja, da ga trditve nasprotnega udeleženca (da mati s petimi otroci dobi stanovanje prej kot posameznik; zdravstvene težave nasprotnega udeleženca – kronično vnetje srednjega ušesa) ne morejo omajati.
neupravičena pridobitev – prenova vodovodnega in hidrantnega omrežja – najemno razmerje – lastnik vodovodnega omrežja – prepoved medsebojnega vznemirjanja – podredni tožbeni zahtevek
Prispevka k stroškom investicijskega vzdrževanja, katerega naj bi bila tožena stranka dolžna plačevati kot uporabnik vodovodnega omrežja, ni mogoče enostavno enačiti, s stroški prenove. Tožbeni zahtevek ni utemeljen na določbi 73. člena SPZ, niti na določbah OZ o neupravičeni obogatitvi, saj trditve tožeče stranke ne dajejo podlage za zaključek, da je imela tožena stranka zaradi sanacije vodovodnega omrežja korist. Zlasti se ta ne more odražati v višini sorazmernega dela stroškov sanacije. Nemotena oskrba tožene stranke z vodo je dolžnost tožeče stranke. Zato samo dejstvo možnosti uporabe vode ne predstavlja takšne koristi, ki bi opravičevala tožbeni zahtevek tožeče stranke na povračilo sorazmernega dela stroškov sanacije vodovodnega omrežja.
ZTLR člen 3, 3/1, 12, 12/1, 37, 37/1. ZOR člen 47, 107, 358, 454, 454/1. SPZ člen 271, 271/2, 271/4. ZDen člen 88. ZPP člen 287, 287/1.
prodaja nepremičnine – izročitev – ugovor prodane stvari
V zvezi s pritožbeno trditvijo, da tretjetožena stranka ni postala lastnik stavbe, ker je za pridobitev lastninske pravice na njej potreben tudi vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, pa pritožbeno sodišče že na tem mestu opozarja, da je prodaja stavbe kot nepremičnine eden od načinov pravnega razpolaganja z nepremičnino in torej eden od načinov izvrševanja lastninske pravice, opredeljene v 1. odstavku 3. člena ZTLR kot posest, uporaba in razpolaganje (dejansko in pravno) z nepremičnino. Posledice takega pravnega razpolaganja s stavbo (prodaja stavbe) ter dejanska izročitev kupcu v posest, uporabo in dejansko razpolaganje z njo pa so do vknjižbe kupca kot lastnika naslednje: prodajalec izgubi posest (in pravico do posesti), možnost in pravico uporabe in možnost in pravico dejanskega razpolaganja s stavbo, ker so te pravice prešle na kupca. Glede na to, da je v zemljiški knjigi še vedno vknjižen kot lastnik, pa prodajalcu ostane le še možnost pravnega razpolaganja s stvarjo, kar ni enako pravici do pravnega razpolaganja z njo. V taki situaciji ima namreč kupec v primeru uveljavljanja lastninskega zahtevka prodajalca po 1. odstavku 37. člena ZTLR nasproti njemu ugovor prodane in izročene stvari.
pravica do sojenja v razumnem roku - odškodninska odgovornost države - materialna podlaga za odločanje o odškodnini zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – vzorčni postopek
Materialna podlaga za odločanje o odškodnini zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, do katere je prišlo pred začetkom uporabe ZVPSBNO, je 26. čl. URS, splošna obligacijska določila o povzročitvi škode, ZVPSBNO ter ustavna odločba U-I-207/08, Up-2168/08 z dne 18.3.2010.
Pri odškodnini za škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja gre za vrsto odgovornosti, ki je zaradi specifike primerov (kršena pravica) in udeležencev (posameznik / država) opredeljena kot objektivna odgovornost, saj se država ne more ekskulpirati drugače, kot da dokaže, da je poseg v pravico nastal izven njene sfere.
zaščita pred vznemirjanjem – varstvo lastninske pravice – negatorna tožba – vzpostavitev prejšnjega stanja - ekonomski interes lastnika
Protipravnega posega v lastninsko ali solastninsko pravico ni mogoče šteti kot minoren poseg, ne glede na aktualno potrebo solastnika po uporabi spornega dela solastne stvari oz. tehtati interesov ene in druge stranke pri ohranitvi spremenjenega stanja nepremičnine v solasti oz. vzpostavitvi prejšnjega stanja. Varstvo lastninske pravice ni isto kot varstvo posesti in dopustnosti posega v lastninsko pravico ni mogoče presojati skozi ekonomski interes lastnika oz. solastnika stvari.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZIP člen 267, 267/3.
pogoji za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – izostanek hujših neugodnih posledic za dolžnika
Odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up 275/97 gradi razloge na takrat veljavni določbi 267. člena ZIP. Ta zakon pa kot ene izmed predpostavk za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve ni urejal situacije kot jo sedaj ureja 3. alinea 2. odstavka 272. člena ZIZ. Določba 3. odstavka 267. člena ZIP oz. 3. odstavka 272. člena ZIZ ni identična urejanju situacije iz 3. alinee 2. odstavka 272. člena ZIZ. Ena je namreč situacija, ko upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, da bo dolžnik sicer onemogočil ali otežil izterjavo, ki torej ureja vprašanje izpolnitve pogoja za izdajo zavarovalne začasne odredbe. Druga pa je situacija, ki jo ureja 3. alinea 2. odstavka 272. člena ZIZ, ki pa se nanaša tudi na pogoje za izdajo regulacijske začasne odredbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023250
ZKP člen 18, 154, 370, 370-3, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-2, 373. EKČP člen 8. KZ-1 člen 54, 186. URS člen 35, 37.
izločitev dokazov pridobljenih v tujini - sorazmernosti trajanja ukrepa prisluškovanja
Nedovoljeni so dokazi: 1) dokazi, pridobljeni s kršitvijo ustavno varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin; 2) dokazi, pridobljeni s kršitvijo ZKP in je zanje v ZKP to izrecno določeno; 3) dokazi, pridobljeni na zakonit način, vendar na podlagi nedovoljenega dokaza; 4) dokazi, pridobljeni naključno z izvajanjem zakonitih dokazov. V kolikor pa so dokazi pridobljeni v tujini, je potrebno upoštevati suverenost države in njeno zakonodajo v povezavi z našo pravno ureditvijo, to pomeni, da morajo biti pridobljeni v skladu z notranjo pravno ureditvijo države, kjer so se pridobivali in da niso bile pri tem kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, zagotovljene z našo ustavo in sprejetimi mednarodnimi pravnimi akti.
ZIZ člen 15, 57, 58, 239, 270. ZPP člen 5, 5/1, 339, 399/2, 339/2-8.
možnost obravnavanja pred sodiščem - začasna odredba - kontradiktornost postopka
Postopek za izdajo začasne odredbe postane praviloma kontradiktoren šele v fazi odločanja o ugovoru. V primeru, da se sodišče odloči, da bo izvajalo kontradiktorni postopek v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe in pošlje dolžniku predlog v odgovor, pa mora s trditvami dolžnika v odgovoru seznaniti upnika. V primeru, da sodišče prve stopnje svojo odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe opre tudi na trditve in dokaze dolžnika v odgovoru na predlog, s temi pa ne seznani upnika in mu ne da možnost, da na te trditve odgovori, ravna v nasprotju z določbo 1. odstavka 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, torej vzame možnost upniku obravnavanja pred sodiščem.
vrnitev v prejšnje stanje – pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Vročilnica namreč skladno s 1. odst. 224. čl. ZPP šteje za javno listino, kar pomeni, da dejstva, ki so v njej navedena, štejejo za resnična, razen če stranka ne uspe dokazati nasprotnega. Iz vročilnice izhaja, da je bila sodba pritožnici vročena 10. 04. 2008, pritožnica pa v postopku ni uspela dokazati nasprotnega, to je, da ji je bila zamudna sodba vročena 11. 04. 2008 in da je zato predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila pravočasno.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Tožnikovo delo (premikač in kretničar), ki ga je od leta 1981 do 1986 opravil preko polnega delovnega časa, je bilo potrebno opraviti zaradi nastopa nujnih, izjemnih in nepredvidljivih okoliščin in se je po tedaj veljavnih predpisih štelo kot poseben delovni pogoj. Plačilo za to delo se zato všteje v pokojninsko osnovo.
vročanje – fikcija – sodna deska – sprememba naslova
Fikcija vročitve je mogoča le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva.
Ker pa sodišče prve stopnje toženi stranki zaradi spremembe njenega naslova vabila na narok dne 19. 09. 2006 ni vročalo preko sodne deske, se šteje, da na narok ni bila pravilno vabljena.