URS člen 35. ZDR člen 184. OZ člen 131, 147, 179. ZVOP-1 člen 16.
odškodninska odgovornost delodajalca – kršitev pravic – pravica do zasebnosti – duševne bolečine – nepremoženjska škoda
Delavke tožene stranke so nedopustno ravnale, ko so podatke tožnice o njeni bolezni nezakonito in nepooblaščeno vpogledovale in so tako te podatke obdelovale v nasprotju z namenom, za katerega so bili zbrani. Zaradi tega nedopustnega ravnanja tožene stranke oziroma zaradi doživljanja kršenja svojih pravic (pravice do zasebnosti) je tožnica utrpela hude duševne bolečine, tako da je upravičena do denarne odškodnine.
posojilna pogodba – zapadlost terjatve – zamuda v izpolnitvi
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo pogodbeno določilo, da je bila posojilna pogodba sklenjena na odpoklic. Takšna pogodbena klavzula pa pomeni, da pogodbena obveznost posojilojemalcu (toženi stranki) na vrnitev prejetega posojila nastane šele s pozivom posojilodajalca na vrnitev kredita. Šele na tej predpostavki bi tožeča stranka lahko utemeljevala zamudo v izpolnitvi na strani tožene stranke.
Tožnik je upravičen do plačila za nadure le za dejansko opravljene ure dela, te pa predstavljajo ure efektivne vožnje in ure dela v zvezi z nakladanjem in razkladanjem, pri čemer ni bistveno, ali je imel tožnik za to delo pisno odredbo tožene stranke.
ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-c, 47, 47/2. ZDR člen 8, 8/3, 8/5. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 36, 36/5, 47, 47/5.
kolektivni delovni spor – splošni akt delodajalca – sindikat pri delodajalcu – letni dopust
Glede na to, da je bil presojani pravilnik o letnih dopustih nasprotnega udeleženca pred sprejemom poslan v mnenje reprezentativnemu sindikatu, ki se šteje za sindikat pri delodajalcu, ni bilo podlage za enostransko urejanje oziroma določanje dni trajanja dodatnega letnega dopusta v pravilniku, ampak bi moralo biti to vprašanje urejeno v kolektivni pogodbi.
plača – povračilo stroškov v zvezi z delom – pogodba o zaposlitvi
Dejstvo, da tožnik v času delovnega razmerja zoper višino plače ni ugovarjal, še ne pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo višje plače ni utemeljen, ker lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja (kadarkoli, omejitev predstavlja edino 5-letni zastaralni rok) neposredno pred delovnim sodiščem.
sklenitev najemne pogodbe po razvezi zakonske zveze
Že dejstvo, da predlagateljica živi skupaj s petimi mladoletnimi otroci je tako močan argument, da ostane najemnica stanovanja, da ga trditve nasprotnega udeleženca (da mati s petimi otroci dobi stanovanje prej kot posameznik; zdravstvene težave nasprotnega udeleženca – kronično vnetje srednjega ušesa) ne morejo omajati.
neupravičena pridobitev – prenova vodovodnega in hidrantnega omrežja – najemno razmerje – lastnik vodovodnega omrežja – prepoved medsebojnega vznemirjanja – podredni tožbeni zahtevek
Prispevka k stroškom investicijskega vzdrževanja, katerega naj bi bila tožena stranka dolžna plačevati kot uporabnik vodovodnega omrežja, ni mogoče enostavno enačiti, s stroški prenove. Tožbeni zahtevek ni utemeljen na določbi 73. člena SPZ, niti na določbah OZ o neupravičeni obogatitvi, saj trditve tožeče stranke ne dajejo podlage za zaključek, da je imela tožena stranka zaradi sanacije vodovodnega omrežja korist. Zlasti se ta ne more odražati v višini sorazmernega dela stroškov sanacije. Nemotena oskrba tožene stranke z vodo je dolžnost tožeče stranke. Zato samo dejstvo možnosti uporabe vode ne predstavlja takšne koristi, ki bi opravičevala tožbeni zahtevek tožeče stranke na povračilo sorazmernega dela stroškov sanacije vodovodnega omrežja.
pravica do sojenja v razumnem roku - odškodninska odgovornost države - materialna podlaga za odločanje o odškodnini zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – vzorčni postopek
Materialna podlaga za odločanje o odškodnini zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, do katere je prišlo pred začetkom uporabe ZVPSBNO, je 26. čl. URS, splošna obligacijska določila o povzročitvi škode, ZVPSBNO ter ustavna odločba U-I-207/08, Up-2168/08 z dne 18.3.2010.
Pri odškodnini za škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja gre za vrsto odgovornosti, ki je zaradi specifike primerov (kršena pravica) in udeležencev (posameznik / država) opredeljena kot objektivna odgovornost, saj se država ne more ekskulpirati drugače, kot da dokaže, da je poseg v pravico nastal izven njene sfere.
pomična vrata v trgovini – poškodba prsta – nedopustno ravnanje – škoda – vzročna zveza – krivda – obrnjeno dokazno breme
Na oškodovancu je, da dokaže nedopustno ravnanje, škodo in vzročno zvezo med obema, ni pa mu treba dokazovati, da je povzročitelj škode kriv. Tožnica bi torej morala dokazati obstoj prvih treh pogojev odškodninskega delikta, šele nato pa bi bilo na odgovorni oseb (toženi stranki), da dokaže, da je škoda nastala brez njene krivde. Kot povedano tožnici to ni uspelo, zato so brezpredmetne pritožbene navedbe o tem, da se toženi stranki krivde ni uspelo razbremeniti.
ZTLR člen 3, 3/1, 12, 12/1, 37, 37/1. ZOR člen 47, 107, 358, 454, 454/1. SPZ člen 271, 271/2, 271/4. ZDen člen 88. ZPP člen 287, 287/1.
prodaja nepremičnine – izročitev – ugovor prodane stvari
V zvezi s pritožbeno trditvijo, da tretjetožena stranka ni postala lastnik stavbe, ker je za pridobitev lastninske pravice na njej potreben tudi vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, pa pritožbeno sodišče že na tem mestu opozarja, da je prodaja stavbe kot nepremičnine eden od načinov pravnega razpolaganja z nepremičnino in torej eden od načinov izvrševanja lastninske pravice, opredeljene v 1. odstavku 3. člena ZTLR kot posest, uporaba in razpolaganje (dejansko in pravno) z nepremičnino. Posledice takega pravnega razpolaganja s stavbo (prodaja stavbe) ter dejanska izročitev kupcu v posest, uporabo in dejansko razpolaganje z njo pa so do vknjižbe kupca kot lastnika naslednje: prodajalec izgubi posest (in pravico do posesti), možnost in pravico uporabe in možnost in pravico dejanskega razpolaganja s stavbo, ker so te pravice prešle na kupca. Glede na to, da je v zemljiški knjigi še vedno vknjižen kot lastnik, pa prodajalcu ostane le še možnost pravnega razpolaganja s stvarjo, kar ni enako pravici do pravnega razpolaganja z njo. V taki situaciji ima namreč kupec v primeru uveljavljanja lastninskega zahtevka prodajalca po 1. odstavku 37. člena ZTLR nasproti njemu ugovor prodane in izročene stvari.
Tožeča stranka je pobotnemu ugovoru tožene stranke oporekala s trditvijo, da je nasprotno terjatev tožene stranke že upoštevala v vtoževanem znesku, ki predstavlja razliko med terjatvijo in nasprotno terjatvijo. Na tak način pa bi terjatev tožene stranke lahko prenehala le v dogovoru oz. soglasju s toženo stranko ali pa s pobotom, kot tega določa OZ, česar pa tožeča strani ni niti zatrjevala niti dokazovala.
zaščita pred vznemirjanjem – varstvo lastninske pravice – negatorna tožba – vzpostavitev prejšnjega stanja - ekonomski interes lastnika
Protipravnega posega v lastninsko ali solastninsko pravico ni mogoče šteti kot minoren poseg, ne glede na aktualno potrebo solastnika po uporabi spornega dela solastne stvari oz. tehtati interesov ene in druge stranke pri ohranitvi spremenjenega stanja nepremičnine v solasti oz. vzpostavitvi prejšnjega stanja. Varstvo lastninske pravice ni isto kot varstvo posesti in dopustnosti posega v lastninsko pravico ni mogoče presojati skozi ekonomski interes lastnika oz. solastnika stvari.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZIP člen 267, 267/3.
pogoji za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – izostanek hujših neugodnih posledic za dolžnika
Odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up 275/97 gradi razloge na takrat veljavni določbi 267. člena ZIP. Ta zakon pa kot ene izmed predpostavk za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve ni urejal situacije kot jo sedaj ureja 3. alinea 2. odstavka 272. člena ZIZ. Določba 3. odstavka 267. člena ZIP oz. 3. odstavka 272. člena ZIZ ni identična urejanju situacije iz 3. alinee 2. odstavka 272. člena ZIZ. Ena je namreč situacija, ko upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, da bo dolžnik sicer onemogočil ali otežil izterjavo, ki torej ureja vprašanje izpolnitve pogoja za izdajo zavarovalne začasne odredbe. Druga pa je situacija, ki jo ureja 3. alinea 2. odstavka 272. člena ZIZ, ki pa se nanaša tudi na pogoje za izdajo regulacijske začasne odredbe.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Tožnikovo delo (premikač in kretničar), ki ga je od leta 1981 do 1986 opravil preko polnega delovnega časa, je bilo potrebno opraviti zaradi nastopa nujnih, izjemnih in nepredvidljivih okoliščin in se je po tedaj veljavnih predpisih štelo kot poseben delovni pogoj. Plačilo za to delo se zato všteje v pokojninsko osnovo.
ZIZ člen 15, 57, 58, 239, 270. ZPP člen 5, 5/1, 339, 399/2, 339/2-8.
možnost obravnavanja pred sodiščem - začasna odredba - kontradiktornost postopka
Postopek za izdajo začasne odredbe postane praviloma kontradiktoren šele v fazi odločanja o ugovoru. V primeru, da se sodišče odloči, da bo izvajalo kontradiktorni postopek v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe in pošlje dolžniku predlog v odgovor, pa mora s trditvami dolžnika v odgovoru seznaniti upnika. V primeru, da sodišče prve stopnje svojo odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe opre tudi na trditve in dokaze dolžnika v odgovoru na predlog, s temi pa ne seznani upnika in mu ne da možnost, da na te trditve odgovori, ravna v nasprotju z določbo 1. odstavka 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, torej vzame možnost upniku obravnavanja pred sodiščem.
V kolikor stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške. Taka odločitev je pravilna v primeru, ko je enak oziroma primerljiv tako uspeh obeh strank v sporu kot tudi njuni stroški. Ker pa je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uspela v celoti, tožena pa z nasprotnim tožbenim zahtevkom le do višine 39%, odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške, ni pravilna.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066590
URS člen 29. ZVCP-1 člen 131, 131/1, 131/2, 132, 133. ZP-1 člen 67, 67/1, 102, 151. ZKP člen 82, 82/2, 87, 87/1.
pravna jamstva v kazenskem postopku – preverjanje psihofizičnega stanja – strokovni pregled – mamila – tetrahidrokanabinol – metabolit tetrahidrokanabinola – pregledovanje spisov – rok za vložitev pritožbe - zapisniki
THC-COOH niti z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog niti z Odločbo o seznamu mamil ni uvrščen med prepovedane droge in sam po sebi ne pomeni nujno prisotnosti mamila v organizmu, ampak se to dokazuje v povezavi z drugimi, za stanje pod vplivom mamil, značilnimi znaki, katere pa je ugotovil zdravnik, ki je v oceni vpliva mamil in psihoaktivnih zdravil ocenil, da je vpliv mamil zaznaven.
pravdni stroški – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – pravnomočno razsojena stvar
V kolikor se tožena stranka s stroškovno odločitvijo sodišča prve stopnje v sodbi ni strinjala, bi lahko zahtevala njeno spremembo s pravnim sredstvom zoper sodbo, česar pa ni storila. Pozneje teh istih stroškov, o katerih je bilo odločeno že s sodbo sodišča prve stopnje, in tudi ne morebitnih drugih stroškov postopka na prvi stopnji, tožena stranka ne more več zahtevati v povrnitev. Ker pa je to zahtevala in je sodišče prve stopnje temu zahtevku z izpodbijanim sklepom ugodilo, je glede na zgoraj pojasnjeno odločilo o predmetu, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno.