Tožena stranka je dolžna tožniku izplačati razliko v plači do plače, kot je bila ustno dogovorjena, četudi je bila v pisni pogodbi o zaposlitvi določena nižja plača.
PZ člen 1, 3, 3-15, 680. ZPP člen 483. ZS člen 103, 103/1.
spor o pristojnosti - plovbni spor - pogodba o pomorskem zavarovanju - gospodarski spor
V okviru pomorskih pogodb ureja Pomorski zakonik (PZ) tudi pogodbo o pomorskem zavarovanju (V. poglavje) in v njegovem 680. čl. (3. odst.) je določeno, da se določbe navedenega poglavja uporabljajo tudi za zavarovanje čolnov.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 109, 109/1, 184. OZ člen 131.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – odškodninska odgovornost delodajalca
Ker je tožnica v času, ko je tekel odpovedni rok na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, sprejela ponudbo tožene stranke za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo, do odpravnine po 109. čl. ZDR ni upravičena.
Na podlagi 1. odst.13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. Taksna obveznost je na podlagi 1. točke 2. odst. 5. člena ZST-1 v tem primeru nastala 04. 10. 2010, predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo pa je bil vložen šele 20. 10. 2010. Predlog je bil vložen prepozno, da bi lahko učinkoval tudi za takso za pritožbo, v zvezi s katero je bil podan.
ZDSS-1 člen 73, 73/2. ZPP člen 2, 2/1, 184, 184/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo – tožbeni zahtevek
Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje s postavljenim tožbenim zahtevkom uveljavljal začasno nezmožnost za delo od 9. 12. 2009 do 30. 3. 2010 v polnem delovnem času, čemur je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ugodilo. Zato v pritožbi zoper sodbo ne more več uveljavljati začasne nezmožnosti za delo tudi od 31. 3. 2010 dalje.
ZDR člen 20, 20/1, 22, 26, 26/5, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – posebno varstvo pred odpovedjo – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi – preventivni zdravstveni pregled – zmožnost za delo
Ker tožena stranka tožniku – invalidu ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi niti ni predhodno pridobila mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved ni zakonita.
Varstvo pravic potrošnika iz 37.c člena ZVPot je tako mogoče uveljavljati v upravnem postopku pri pristojnem inšpektoratu in ne v pravdnem postopku pred sodiščem, saj je uveljavljanje zahtevkov v ZVPot v pristojnosti upravnega organa (1. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Uveljavljanje zahtevka v sodnem postopku je tako mogoče le ob izpolnjevanju pogojev iz 480. člena OZ.
Tožena stranka je izplačilo očetovskega nadomestila pravilno omejila na višino dva in pol kratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov o mesečnih plačah.
ZDR člen 184, 184/1. ZFPPiPP člen 300, 300/4, 301, 301/3, 301/7, 302.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – stečaj delodajalca – prijava terjatev
Tožnik bi moral kot stečajni upnik, katerega terjatev je bila prerekana, v roku 30 dni vložiti novo tožbo ali pa predlagati nadaljevanje že začetega pravdnega postopka. Ker ni tako ravnal, je njegova terjatev prenehala in bi moralo sodišče prve stopnje njegov tožbeni zahtevek zavrniti.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – zavarovanje odgovornosti
Do delovne nezgode tožnika je prišlo pri uporabi tovornjaka v funkciji delovnega stroja in ne kot prevoznega sredstva (pri raztovarjanju gradbenih mrež s hidravličnim tovornim dvigalom, ki je nameščeno na tovornem vozilo, pri čemer je zaradi bližine daljnovoda prišlo do preskoka električnega toka), zaradi česar niti zavarovanje avtomobilske odgovornosti niti zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO plus) ne predstavljata podlage za odgovornost prvotožene stranke (zavarovalnice) za škodo, ki jo je tožnik utrpel.
plača – povračilo stroškov v zvezi z delom – pogodba o zaposlitvi
Dejstvo, da tožnik v času delovnega razmerja zoper višino plače ni ugovarjal, še ne pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo višje plače ni utemeljen, ker lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja (kadarkoli, omejitev predstavlja edino 5-letni zastaralni rok) neposredno pred delovnim sodiščem.
razdelitev stroškov obnove vodovoda – vodovodno omrežje v industrijski coni je v lasti tožeče stranke – neupravičena pridobitev
Tožeča stranka ni uspela izpodbiti pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje: (1) da med pravdnima strankama ne obstoji dogovor oziroma pogodbena podlaga, iz katere bi izhajalo, da bo tožena stranka tožeči stranki povrnila sorazmeren delež od skupnega stroška obnove vodovoda; (2) in da glede na zatrjevani status tožeče stranke kot lastnika vodovodnega in komunalnega omrežja tudi ne obstoji na zakonu temelječa obveznost tožene stranke, da kot uporabnica vode, tožeči stranki povrne stroške obnove njenega omrežja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – zagovor – bolniški stalež – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Dejstvo, da je delavec v bolniškem staležu, ne odvezuje delodajalca, da delavca povabi na zagovor,
ker je pravica do zagovora kršena zaradi opustitve delodajalca (ki delavca ne povabi na zagovor), je iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – nadomestilo za invalidnost – preostala delovna zmožnost – samozaposleni
Sodišče prve stopnje je tožnika pravilno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do nadomestila za invalidnost. S tem ni odločilo mimo tožbenega zahtevka (za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti), saj je bistvo uveljavljanja pravic iz invalidnosti poleg razbremenitev pri delu tudi priznanje pravic do denarnih prejemkov.
Pravice do premestitve samozaposlenemu zavarovancu res ni mogoče priznati, vendar to ne pomeni, da tožniku ni treba določiti omejitev pri delu, ki so pomembne tako za uveljavljanje pravic pri toženi stranki kot za uveljavljanje pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Če bo tožena stranka ugotovila, da tožnik kot samozaposleni dejavnosti kleparstva in krovstva (svoje glavne dejavnosti) ne more opravljati, se bo štelo, da je tožniku dejavnost prenehala neodvisno od njegove volje oziroma krivde, tako da bo po prenehanju izplačevanja morebitnega nadomestila za primer brezposelnosti upravičen do nadomestila za invalidnost v višini 60 % invalidske pokojnine,
ZJU člen 24, 153. ZDR člen 14, 29. OZ člen 22, 28, 99.
javni uslužbenec – plača – pogodba o zaposlitvi – izpodbojnost
Tožena stranka je tožniku zakonito obračunavala in izplačevala plačo na podlagi količnika, kot je bil dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. V kolikor je prišlo na strani tožnika pri podpisu pogodbe do napake volje, zmote o predmetu ali kakršnegakoli dvoma o pravilnosti pogodbe, bi moral zaradi tega veljavnost pogodbe o zaposlitvi izpodbijati v predpisanih rokih. Ker tega ni storil, tožbeni zahtevek za obračun in plačilo višje plače ni utemeljen.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje zamudno sodbo izdalo zoper pravno osebo, ki v tožbi ni bila označena kot tožena stranka, zamudna sodba ni zakonita.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost delničarja za obveznosti družbe – aktivni družbenik – pasivni družbenik
Aktivnost oz. neaktivnost družbenika ali delničarja je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, glede na položaj delničarja v določeni družbi. Šele celoviti pogled na položaj posameznega družbenika (oz. delničarja) glede na okoliščine konkretnega primera lahko da odgovor na vprašanje, ali je družbenik pravno in dejansko lahko vplival na poslovanje družbe, zaradi česar ga je mogoče opredeliti kot aktivnega družbenika. Iz ugotovitve, da je bil D. T. delničar v deležu preko 13% delnic in hkrati zakoniti zastopnik, pomeni, da je nedvomno lahko vplival na poslovanje družbe v smislu kriterija, kot ga je opredelilo ustavno sodišče v navedeni odločbi. Zato je materialnopravno zmotno sklepanje prvostopenjskega sodišča na njegov pasivni položaj delničarja.
javni uslužbenec – sodno varstvo – predhodni postopek
Tožnik bi moral v 15 dneh od poteka roka, ki ga je imela tožena stranka na voljo, da se odzove na njegovo zahtevo za odpravo kršitve oziroma za izpolnitev obveznosti, vložiti pritožbo na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja. Ker je pritožbo vložil kasneje, jo je komisija zavrgla. Iz tega razloga tudi sodišče prve stopnje njegove tožbe ne bi smelo obravnavati po vsebini, ampak bi jo moralo zavreči, saj niso bile izpolnjene procesne predpostavke za njeno vložitev.
sodni izvedenec - sklep o izvedenini - nagrada izvedenca
Izvedenec je upravičen do nagrade glede na opravljene storitve. Pri tem ni pomembno, ali sodišče njegovemu mnenju v odločitvi o obstoju odločilnih dejstev sledi, še manj pa, ali stranke sledijo takšnim mnenjem oziroma ali jih stranke sprejemajo. Odločilno je, da izvedenec zadano nalogo izvrši, za kar mu pripada nagrada.