odškodninska odgovornost države – bivalne razmere v zaporu - pravno relevantna škoda – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – protipravnost ravnanja - vzročna zveza
Vprašanje pravno priznane škode je odvisno ne samo od majhnosti osebnega prostora, ampak od drugih dejavnikov, kot so skupni prostori v zaporu, možnost sprehajanja na prostem, duševno in telesno stanje zapornika.
Da gre za pravno priznano škodo mora iti za moteno duševno ravnotežje in duševni mir osebe, saj vsak poseg v človekovo notranje življenje že ni pravno priznan. Ni mogoče načina prestajanja kazni, kot ga opisuje tožnik, opisati za nedostojnega in za mučenje.
OZ člen 190, 193. ZOR člen 210. ZZZDR člen 124, 124/1, 133. ZPP člen 321, 321/3. ZD člen 142, 142/3.
neupravičena obogatitev – pojem koristi – pravočasnost ugovora zastaranja
Korist, ki naj bi jo mati imela od tega, da je sin obdeloval vinograd, ni enaka vrednosti dela, ki ga je on v to vložil.
Na zastaranje se toženki prvič sklicujeta šele v (prvi) pritožbi (in ne v odgovoru na tožbo, kot trdita), kar je prepozno. Zaradi razveljavitve prve sodbe, ki je bila posledica kršitev določb postopka prvega sodišča, pravdne stranke nimajo možnosti širiti svoje trditvene podlage z navajanjem novih dejstev oziroma ugovorov, razen če tega brez svoje krivde niso mogle storiti pravočasno.
odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – padec na poledenelih tleh – varstvo pri delu – opustitev dolžnega ravnanja – nedopustnost opustitve – trditveno in dokazno breme za izkaz kršitev delodajalčevih obveznosti
Tožnik (delavec) mora priskrbeti ustrezno trditveno podlago in dokaze zanjo, navesti kršitev delodajalčevih obveznosti, pri tem pa konkretno in natančno opredeliti dolžnosti delodajalca, ki bi jih ta moral opraviti, da bi zagotovil varno delo. Sklicevanje na temeljna načela zakona, ki imajo povsem splošen značaj, ne zadošča.
Za pravilno materialnopravno presojo vprašanja krivdne odgovornosti delodajalca za tožniku pri delu nastalo škodo je treba ugotoviti obstoj vseh elementov civilnega delikta. Z vidika le-teh pa še dvoje in sicer, 1. pogoj za opredelitev neke opustitve kot nedopustne je nujna kršitev konkretiziranega dolžnostnega ravnanja, 2. za obstoj krivdne odgovornosti delodajalca, ki se sicer resda domneva, pa mora oškodovani delavec navesti, sodišče pa ugotoviti dejstva, iz katerih izhaja, da mu je škodo povzročil delodajalec.
SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 34. EZ člen 71, 76, 76/1, 76/1-6. ZPP člen 426.
motenje posesti – motilno dejanje – odklop električne energije
V pravdah zaradi motenja posesti je odločanje o pravici do priklopa na električno omrežje izključeno.
Ker je tožena stranka odklopila električno energijo kljub veljavni Pogodbi o prodaji in najemu električne energije, je bil odklop izveden protipravno in je s tem tožena stranka motila mirno posest tožeče stranke. Tožena stranka bi morala najprej doseči odpoved Pogodbe o prodaji in najemu električne energije, sklenjene s tožečo stranko, da bi lahko nato (zakonito) odklopila električno energijo.
duševno zdravje – zdravljenje pod posebnim nadzorom – prisilna hospitalizacija
Zaključek sodišča prve stopnje, da je potrebno zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez pritožnikove privolitve, je pravilen. Nedvomno je izvedeni dokazni postopek pokazal, da ima pridržani duševno motnjo, zaradi katere je motena njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja. V dokaznem gradivu je imelo sodišče prve stopnje tudi zanesljivo podlago za sklep, da pridržani s svojim ravnanjem ogroža svoje zdravje, zdravje ali celo življenje drugih (svoje matere), hkrati pa povzroča tudi hudo premoženjsko škodo sebi kot tudi drugim. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da je do svojega zdravstvenega stanja povsem nekritičen, da zanika bolezen, da jemanje zdravil odklanja, zato je za njegovo zaščito nujno, da se zdravljenje izvaja pod posebnim nadzorom.
invalidnost I. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – invalidska pokojnina
Na podlagi ugotovitve, da je pri tožnici prišlo do izgube delazmožnosti, je sodišče prve stopnje tožnico utemeljeno razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine.
Pravna narava bančne garancije je abstraktna, kar pomeni, da ugovori iz temeljnega posla v primeru garancije „brez ugovora“ oziroma „na prvi poziv“ ne pridejo v poštev. Še zlasti to velja v konkretnem primeru, ko upnik in dolžnik nista bila v neposrednem pravnem razmerju (dolžnik je garant glavnega izvajalca V.) in ko obstoj napak iz temeljnega posla (med upnikom in V.) ni bil niti pogoj za vnovčenje kontra garancije (pač pa je zadostovalo le, da je investitor L. vnovčil s strani dolžnika izdano garancijo). Tudi sodna praksa izdajo začasne odredbe (na prepoved izplačila zneska po garanciji) dopušča le izjemoma, samo v primerih, ki bi kazali na zvijačno ali nepošteno ravnanje upravičenca iz garancije ob vložitvi zahteve za vnovčitev.
ZFPPIPP člen 104, 104/2, 373. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 7, 7/2.
nagrada stečajnega upravitelja
Ni razlogov in tudi ne zakonske podlage za cepitev razdelitvene stečajne mase na več delov in večkratno odmero nagrade od teh delov v obdobju, ko se je za odmero nagrade uporabljal le Pravilnik. Upravitelj sme nagrado iz 7. člena Pravilnika zahtevati šele potem, ko je vnovčena in za razdelitev pripravljena vsa razpoložljiva stečajna masa, tako posebna kot splošna.
ločitvena pravica – pridobitev ločitvene pravice – nadaljevanje prekinjene izvršbe – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka – pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica – ločitvena pravica pridobljena z izdajo predhodne odredbe – časovna veljavnost predpisov
V zadevi ni bilo pogojev za izdajo sklepa o nadaljevanju prekinjene izvršbe, ker upnikova ločitvena pravica ni bila pridobljena v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka. Ločitvena pravica je bila pridobljena v postopku zavarovanja, ki se je z izdajo predhodne odredbe izčrpal. Upnik se v postopku zavarovanja ne more poplačati, pač pa mora posebej predlagati izvršbo, t.j. začeti izvršilni postopek.
Sodišče po 15. 07. 2010 (uveljavitev novele ZFPPIPP-C) nima več zakonskega pooblastila za izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe. Celo v primeru, če je bil sklep o nadaljevanju izvršbe izdan pred 15. 07. 2010, se šteje, da je z njim stečajno sodišče naložilo stečajnemu dolžniku prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Začetek stečajnega postopka ne vpliva na tek prej začetega izvršilnega postopka (namenjenega poplačilu ločitvenega upnika), če je bila v postopku izvršbe že opravljena prodaja premoženja, na katerem ima upnik ločitveno pravico. V takem primeru se izvršba zaradi začetka stečajnega postopka zoper dolžnika ne prekine, zato sklep o nadaljevanju izvršbe ni potreben.
Novela ZPP-D je v 286.a členu prinesla spremembo, katere namen je, da bi bila trditvena podlaga (dokazni predlogi in po možnosti tudi vzajemna seznanjenost z dokazi) zbrana že pred fazo glavne obravnave, s čemer se povečuje odgovornost strank, saj se od njih pod grožnjo sankcije s prekluzijo zahteva, da pripomorejo k pospešitvi in koncentraciji postopka. Pravilo o prekluziji je konkretizacija temeljnega načela hitrosti in ekonomičnosti postopka in prepovedi zlorabe procesnih pravic iz 11. člena ZPP ter ga je treba v skladu s tem načelnim izhodiščem tudi pravno razlagati.
ZZK-1 člen 86, 120, 127, 127-4. ZPP člen 154. ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 37.
stroški zemljiškoknjižnega postopka – načelo uspeha – načelo krivde - postopek zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke
Temeljno načelo odločanja o stroških zemljiškoknjižnega postopka je, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka Uzakonjena je izjema od tega načela, in sicer načelo krivde, ki pride v poštev le v primerih, ko je mogoče neskrbnemu ali celo naklepnemu ravnanju udeleženca pripisati povzročitev stroškov drugemu udeležencu ali če bi udeleženec vložil neutemeljen predlog, s katerim bi bil neuspešen in drugemu udeležencu s tem povzročil stroške. Postopek zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke se uvede in sklep izda po uradni dolžnosti. Stroškov, ki so nastali pritožniku v zvezi s sicer uspešno pritožbo zoper sklep o vpisu, zato ni mogoče pripisati nepravilnemu ravnanju nasprotnega udeleženca (upnik v izvršilnem postopku).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067685
ZPP člen 7, 7/1, 443, 443/1. OZ člen 435.
dokazno breme – neizpolnitev obveznosti – pogodbena kazen – naročniško razmerje za GSM omrežje
V konkretnem primeru je tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni utemeljen, ker se je utemeljeno štelo, da je šlo za prekinitev naročniškega razmerja pred potekom 24 mesecev.
Procesno trditveno in dokazno breme je upoštevaje določbo 1. odstavka 7. člena ZPP gibljivo.
Ugotovitvene sodbe se ne izvrši, saj učinkuje neposredno, sama po sebi. Zato pojmovno tudi ni mogoče zavarovanje zahtevka na ugotovitev nedopustnosti realizacije sklepa o zavarovanju, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Ljubljani, posledično pa je odveč vsako razpravljanje primernosti sredstva zavarovanja ter (ne)izkazanosti pogojev za izdajo začasne odredbe.
ugovor zoper sklep o zavarovanju - socialni razlogi
Ugovor, ki naj bi veljal za utemeljenega, mora biti po vsebini opredeljen tako, da vsebuje ugovorne razloge iz člena 55 ZIZ, ki bi mogli preprečiti dovoljeno izvršbo oziroma zavarovanje.
nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila – nagrada stečajnega upravitelja – sprememba predpisov
Da se določila iz Pravilnika I/2008 v večini primerov ne da uporabiti, ker so previsoka in nesorazmerna glede na opravljeno delo, je bilo do sedaj obrazloženo že v več sodnih odločbah, ki nesorazmerno visokih nagrad niso dovoljevale. Na enako stališče se je v dveh primerih postavilo tudi Višje sodišče v Kopru, ki prav tako pri odmeri konkretne nagrade upravitelju, ki jo je vložil tik pred uveljavitvijo novega Pravilnika II/2009, ni upoštevalo Pravilnika/2008, ampak Pravilnik II/2009, ki je veljal v času odločitve sodišča.
gradbena pogodba – odgovornost za napake - pobotanje
Tožena stranka je dokazala, da sta se s tožečo stranko v sklenjeni gradbeni pogodbi dogovorili za kompenzacijo obveznosti. Prvostopno sodišče je pravilno priznalo toženi stranki vsa opravljena dela po končni situaciji, saj tožeča stranka ni izkazala, da bi kvaliteto opravljenih del ustrezno reklamirala v skladu s 633. in 634. členi OZ.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju poneverbe tujega premoženja zgolj okoliščina, da je potrebno dati obtoženki možnost povrnitve prizadejane škode, ne zadostuje za izpolnitev pogojev za izrek pogojne obsodbe. Pri obtoženki ugotovljenih obteževalnih okoliščin ni mogoče minimalizirati, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Dejstvo namreč je, da je obtožena izvrševala kazniva dejanja skozi daljše razdobje, zaposlena pri organu, od katerega državljani, še posebej, ker deluje v zvezi z njihovimi dohodki, pričakujejo pošteno delo in da ti ne izrabljajo v svoj prid situacij, ko si od zavezancev, ki jim je moral organ vrniti preveč plačano dohodnino, njihov denar prisvajajo (skupaj 36.925,00 EUR). Ob ostalih upoštevanih okoliščinah je bilo zato obtoženi potrebno izreči kazen zapora ter stransko denarno kazen.
Dokazno breme, da je pogodba izpolnjena (pa čeprav le delno), je na strani tožeče stranke; stvar sodne presoje pa je, ali sodišče delno gradnjo (ki toženi stranki niti ni bila izročena v posest) šteje za neizpolnitev ali za delno izpolnitev. Res je sicer, da ima tožena stranka idealni delež na neizdelanem objektu, vendar to tudi po zaključku višjega sodišča ne pomeni, da je tožeča stranka svojo pogodbeno obveznost izpolnila. Da bi se tožeča stranka lahko utemeljeno sklicevala na svoje pogodbeno upravičenje v smislu 3. odst. 1087. člena ZOR, bi morala izkazati, da je izpolnila obveznosti, ki so bile zavarovane z unovčeno bančno garancijo. V konkretnem primeru to pomeni, da bi morala dokazati, da je toženi stranki v dogovorjenem roku, to je najkasneje do 12. 03. 2003 izročila stanovanja in poslovne prostore kot se je pogodbeno zavezala, česar pa tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti dokazala.
verodostojna listina – predlog za izdajo sklepa o izvršbi kot tožba – pomen listin v pravdnem postopku.
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine uspe, se predlog za izdajo sklepa o izvršbi šteje kot tožba in se obravnava v rednem pravdnem postopku, listine, ki so bile podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, pa izgubijo pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. Za odločanje o tožbenem zahtevku tako ni pravno pomembno, ali sporna listina predstavlja verodostojno listino ali ne.