začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – trditev – dokaz – težko nadomestljiva škoda – posestna pravda
Tožnik ni izkazal zatrjevanega drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, in sicer potrebnosti začasne odredbe, da se prepreči nastanek težko nadomestljive oziroma zatrjevane velike in nenadomestljive škode.
Razlaga (spornih in nejasnih) določb pogodbe je pravno in ne dejansko vprašanje.
Vprašanje, ali je bil tipski obrazec naknadno, in sicer ob sklepanju pogodbe, posebej dopolnjen, ni pomembno za oceno, da gre za adhezijsko pogodbo, če jo jo je z dopolnilom vred pripravila ena stranka, ki se s takimi posli sicer redno ukvarja.
pravnomočnost izreka sodbe – predlog za vpis v zemljiško knjigo – identifikacijski znak nepremičnine
Tudi gospodujoče zemljišče, v korist katerega se služnost dovoli – vknjiži, mora biti označeno z identifikacijskih znakom, ki pa je oznaka katastrske občine in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru.
Pravnomočen postane le izrek sodbe in le ta se upošteva, ne pa tudi obrazložitev.
invalid III. kategorije – omejitve pri delu – javna dela
Obstoj invalidnosti se ugotavlja glede na delo, na katero je zavarovanec razporejen oziroma ga dejansko opravlja, in glede na njegov poklic, ne pa glede na delo, ki ga opravlja preko javnih del, še posebej, če gre za opravljanje javnih del v skrajšanem delovnem času.
Toženec je navedel, da je zahteval od GURS ortofoto posnetke nepremičnin šele z dopisom z dne 21. 06. 2010, torej skoraj tri leta po predlaganju tega dokaza. Tako predloženi dokaz pa ni tak, da bi bila sodišču omogočena njegova izvedba. Zato je predlagal nov dokaz. S tem predlogom pa je bil prekludiran, saj ni navedel opravičljivih razlogov, zakaj te procesne aktivnosti ni izpeljal že prej. Upoštevanje takšnega dokaznega predloga bi bilo v nasprotju z načelom koncentracije in pospešitve postopka, ki ga uveljavlja določba 286. člena ZPP.
Izrek sklepa o motenju posesti, s katerim sodišče ugodi tožbenemu zahtevku, ima tradicionalno tri dele. Prvi je ugotovitev posesti in motilnega dejanja, drugi odredba tožencu, da vzpostavi prejšnje posestno stanje, tretji pa vsebuje prepoved takšnega ali drugačnega motilnega dejanja tudi v bodoče. Takšen tožbeni zahtevek je v celoti v skladu s 34. členom SPZ, ki določa obseg sodnega varstva.
kreditna pogodba – solidarno poroštvo – zapadlost kredita pred koncem glavne obravnave
Dejstvo, da je drugotožena stranka gospodarska pravna oseba, še ne zadošča za obstoj solidarnega poroštva, glede na to, da v konkretnem primeru ne gre za gospodarsko pogodbo. Je pa drugotožena stranka prevzela solidarno poroštvo s tem, ko je podpisana na strani 2 na koncu kreditne pogodbe, katere del so tudi pogodbeni pogoji, ki vsebujejo tudi določbo o solidarnem poroštvu.
Pripis v listini, da tretjetoženka jamči kot porok in dolžnik za terjatve po kreditni pogodbi, je mogoče razumeti le tako, da jamči kot porok in plačnik.
ZFPPIPP člen 104, 104/2, 373. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 7, 7/2.
nagrada stečajnega upravitelja
Ni razlogov in tudi ne zakonske podlage za cepitev razdelitvene stečajne mase na več delov in večkratno odmero nagrade od teh delov v obdobju, ko se je za odmero nagrade uporabljal le Pravilnik. Upravitelj sme nagrado iz 7. člena Pravilnika zahtevati šele potem, ko je vnovčena in za razdelitev pripravljena vsa razpoložljiva stečajna masa, tako posebna kot splošna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067685
ZPP člen 7, 7/1, 443, 443/1. OZ člen 435.
dokazno breme – neizpolnitev obveznosti – pogodbena kazen – naročniško razmerje za GSM omrežje
V konkretnem primeru je tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni utemeljen, ker se je utemeljeno štelo, da je šlo za prekinitev naročniškega razmerja pred potekom 24 mesecev.
Procesno trditveno in dokazno breme je upoštevaje določbo 1. odstavka 7. člena ZPP gibljivo.
ločitvena pravica – pridobitev ločitvene pravice – nadaljevanje prekinjene izvršbe – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka – pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica – ločitvena pravica pridobljena z izdajo predhodne odredbe – časovna veljavnost predpisov
V zadevi ni bilo pogojev za izdajo sklepa o nadaljevanju prekinjene izvršbe, ker upnikova ločitvena pravica ni bila pridobljena v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka. Ločitvena pravica je bila pridobljena v postopku zavarovanja, ki se je z izdajo predhodne odredbe izčrpal. Upnik se v postopku zavarovanja ne more poplačati, pač pa mora posebej predlagati izvršbo, t.j. začeti izvršilni postopek.
Sodišče po 15. 07. 2010 (uveljavitev novele ZFPPIPP-C) nima več zakonskega pooblastila za izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe. Celo v primeru, če je bil sklep o nadaljevanju izvršbe izdan pred 15. 07. 2010, se šteje, da je z njim stečajno sodišče naložilo stečajnemu dolžniku prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Začetek stečajnega postopka ne vpliva na tek prej začetega izvršilnega postopka (namenjenega poplačilu ločitvenega upnika), če je bila v postopku izvršbe že opravljena prodaja premoženja, na katerem ima upnik ločitveno pravico. V takem primeru se izvršba zaradi začetka stečajnega postopka zoper dolžnika ne prekine, zato sklep o nadaljevanju izvršbe ni potreben.
ugovor zoper sklep o zavarovanju - socialni razlogi
Ugovor, ki naj bi veljal za utemeljenega, mora biti po vsebini opredeljen tako, da vsebuje ugovorne razloge iz člena 55 ZIZ, ki bi mogli preprečiti dovoljeno izvršbo oziroma zavarovanje.
verodostojna listina – predlog za izdajo sklepa o izvršbi kot tožba – pomen listin v pravdnem postopku.
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine uspe, se predlog za izdajo sklepa o izvršbi šteje kot tožba in se obravnava v rednem pravdnem postopku, listine, ki so bile podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, pa izgubijo pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. Za odločanje o tožbenem zahtevku tako ni pravno pomembno, ali sporna listina predstavlja verodostojno listino ali ne.
Ugotovitvene sodbe se ne izvrši, saj učinkuje neposredno, sama po sebi. Zato pojmovno tudi ni mogoče zavarovanje zahtevka na ugotovitev nedopustnosti realizacije sklepa o zavarovanju, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Ljubljani, posledično pa je odveč vsako razpravljanje primernosti sredstva zavarovanja ter (ne)izkazanosti pogojev za izdajo začasne odredbe.
Novela ZPP-D je v 286.a členu prinesla spremembo, katere namen je, da bi bila trditvena podlaga (dokazni predlogi in po možnosti tudi vzajemna seznanjenost z dokazi) zbrana že pred fazo glavne obravnave, s čemer se povečuje odgovornost strank, saj se od njih pod grožnjo sankcije s prekluzijo zahteva, da pripomorejo k pospešitvi in koncentraciji postopka. Pravilo o prekluziji je konkretizacija temeljnega načela hitrosti in ekonomičnosti postopka in prepovedi zlorabe procesnih pravic iz 11. člena ZPP ter ga je treba v skladu s tem načelnim izhodiščem tudi pravno razlagati.
gradbena pogodba – odgovornost za napake - pobotanje
Tožena stranka je dokazala, da sta se s tožečo stranko v sklenjeni gradbeni pogodbi dogovorili za kompenzacijo obveznosti. Prvostopno sodišče je pravilno priznalo toženi stranki vsa opravljena dela po končni situaciji, saj tožeča stranka ni izkazala, da bi kvaliteto opravljenih del ustrezno reklamirala v skladu s 633. in 634. členi OZ.
Pravna narava bančne garancije je abstraktna, kar pomeni, da ugovori iz temeljnega posla v primeru garancije „brez ugovora“ oziroma „na prvi poziv“ ne pridejo v poštev. Še zlasti to velja v konkretnem primeru, ko upnik in dolžnik nista bila v neposrednem pravnem razmerju (dolžnik je garant glavnega izvajalca V.) in ko obstoj napak iz temeljnega posla (med upnikom in V.) ni bil niti pogoj za vnovčenje kontra garancije (pač pa je zadostovalo le, da je investitor L. vnovčil s strani dolžnika izdano garancijo). Tudi sodna praksa izdajo začasne odredbe (na prepoved izplačila zneska po garanciji) dopušča le izjemoma, samo v primerih, ki bi kazali na zvijačno ali nepošteno ravnanje upravičenca iz garancije ob vložitvi zahteve za vnovčitev.
ZZK-1 člen 86, 120, 127, 127-4. ZPP člen 154. ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 37.
stroški zemljiškoknjižnega postopka – načelo uspeha – načelo krivde - postopek zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke
Temeljno načelo odločanja o stroških zemljiškoknjižnega postopka je, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka Uzakonjena je izjema od tega načela, in sicer načelo krivde, ki pride v poštev le v primerih, ko je mogoče neskrbnemu ali celo naklepnemu ravnanju udeleženca pripisati povzročitev stroškov drugemu udeležencu ali če bi udeleženec vložil neutemeljen predlog, s katerim bi bil neuspešen in drugemu udeležencu s tem povzročil stroške. Postopek zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke se uvede in sklep izda po uradni dolžnosti. Stroškov, ki so nastali pritožniku v zvezi s sicer uspešno pritožbo zoper sklep o vpisu, zato ni mogoče pripisati nepravilnemu ravnanju nasprotnega udeleženca (upnik v izvršilnem postopku).
nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila – nagrada stečajnega upravitelja – sprememba predpisov
Da se določila iz Pravilnika I/2008 v večini primerov ne da uporabiti, ker so previsoka in nesorazmerna glede na opravljeno delo, je bilo do sedaj obrazloženo že v več sodnih odločbah, ki nesorazmerno visokih nagrad niso dovoljevale. Na enako stališče se je v dveh primerih postavilo tudi Višje sodišče v Kopru, ki prav tako pri odmeri konkretne nagrade upravitelju, ki jo je vložil tik pred uveljavitvijo novega Pravilnika II/2009, ni upoštevalo Pravilnika/2008, ampak Pravilnik II/2009, ki je veljal v času odločitve sodišča.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju poneverbe tujega premoženja zgolj okoliščina, da je potrebno dati obtoženki možnost povrnitve prizadejane škode, ne zadostuje za izpolnitev pogojev za izrek pogojne obsodbe. Pri obtoženki ugotovljenih obteževalnih okoliščin ni mogoče minimalizirati, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Dejstvo namreč je, da je obtožena izvrševala kazniva dejanja skozi daljše razdobje, zaposlena pri organu, od katerega državljani, še posebej, ker deluje v zvezi z njihovimi dohodki, pričakujejo pošteno delo in da ti ne izrabljajo v svoj prid situacij, ko si od zavezancev, ki jim je moral organ vrniti preveč plačano dohodnino, njihov denar prisvajajo (skupaj 36.925,00 EUR). Ob ostalih upoštevanih okoliščinah je bilo zato obtoženi potrebno izreči kazen zapora ter stransko denarno kazen.
Dokazno breme, da je pogodba izpolnjena (pa čeprav le delno), je na strani tožeče stranke; stvar sodne presoje pa je, ali sodišče delno gradnjo (ki toženi stranki niti ni bila izročena v posest) šteje za neizpolnitev ali za delno izpolnitev. Res je sicer, da ima tožena stranka idealni delež na neizdelanem objektu, vendar to tudi po zaključku višjega sodišča ne pomeni, da je tožeča stranka svojo pogodbeno obveznost izpolnila. Da bi se tožeča stranka lahko utemeljeno sklicevala na svoje pogodbeno upravičenje v smislu 3. odst. 1087. člena ZOR, bi morala izkazati, da je izpolnila obveznosti, ki so bile zavarovane z unovčeno bančno garancijo. V konkretnem primeru to pomeni, da bi morala dokazati, da je toženi stranki v dogovorjenem roku, to je najkasneje do 12. 03. 2003 izročila stanovanja in poslovne prostore kot se je pogodbeno zavezala, česar pa tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti dokazala.