zavarovanje – sklenitev zavarovalne pogodbe – splošni in posebni zavarovalni pogoji – seznanitev s splošnimi zavarovalnimi pogoji
Sklenitelju zavarovanja ni mogoče odreči pravice, da ponudbo poda zavarovalnici šele potem, ko je seznanjen z njenimi splošnimi pogoji zavarovanja. Če pa se s takšnimi pogoji seznani šele ob predložitvi police, mora biti takšna seznanjenost izrecno zaznamovana na polici, svoje soglasje s takšnimi pogoji pa mora sklenitelj zavarovanja izraziti tudi z njenim podpisom.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka ponudbe ni zavrnila v roku osmih dni od njenega prejema, ampak jo je tako, kot je razvidno iz dopisa z dne 17. 1. 2000, v zakonsko določenem roku osmih dni sprejela na način, da je tožeči stranki poslala zavarovalno polico s splošnimi in posebnimi pogoji, ki je bila podpisana s strani tožene stranke. Glede na to, da iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja tudi, da tožeča stranka takšne zavarovalne police ni podpisala, pa takšen dejstveni substrat zadeve že sam po sebi utemeljuje zaključek, da je v konkretnem primeru prišlo do sklenitve pogodbe po 3. odstavku 901. člena ZOR (in ne po 1. odstavku 901. člena, tj. s podpisom police), kar pomeni, da je bila pogodba sklenjena z vsebino, kakršna je bila vsebovana v ponudbi.
Če nepremičninska družba pred sklenitvijo pogodbe, v zvezi s katero posreduje, ne preveri pravnega stanja nepremičnine in kupca ne opozori glede pravnih napak nepremičnine, ne ravna s predpisano profesionalno skrbnostjo.
prepozen dokazni predlog – prekluzija dokaznega predloga – opravičljiv razlog za prepozen dokazni predlog
Ker je tožeča stranka šele na drugem naroku za glavno obravnavo, ob zaslišanju priče Ja. G. izvedela, da je računovodstvo Ja. G. vodila njegova žena Jo. G. in da je ta bila seznanjena z izdajo računa za opravljena dela svojega moža, ji ni moč očitati, da bi dokaz z njenim zaslišanjem lahko predlagala že prej.
OZ izrecno ne omejuje sklepanja posredniških pogodb na določen krog oseb, je pa iz določila glede skrbnosti posrednika možno zaključiti, da posrednik dejavnost posredovanja opravlja poklicno. Od osebe, ki se s posredništvom ne ukvarja poklicno in se kot taka tudi ne predstavlja v stikih s strankami, ni mogoče zahtevati in pričakovati ravnanja, ki ustreza standardu dobrega gospodarstvenika, niti ni mogoče nanjo na tej podlagi prevaliti odgovornosti za škodo, ki je morebiti nastala zaradi opustitve določenih ravnanj, ki sicer pritičejo dobremu gospodarstveniku.
sklepčnost tožbenega zahtevka – poziv na popravo tožbe – zavrnitev nesklepčnega tožbenega zahtevka – trditveno in dokazno breme – stvarna služnost pešpoti
Nesklepčnost tožbenega zahtevka je po svojem bistvu materialnopravni pojem in je podana takrat, ko iz tožbenih navedb ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Vzrok za nesklepčnost obravnavanega tožbenega zahtevka je lahko tudi pomanjkljivo opisan življenjski primer.
predlog za preklic naroka – odločitev sodišča o prošnji za preklic naroka – nepristop tožeče stranke na prvi narok za glavno obravnavo – domneva umika tožbe – sodba na podlagi odpovedi – ustavna razveljavitev zakonske določbe
Sodišče stranko o preklicu obvesti, če pa naroka ne prekliče pa velja, da narok bo opravljen. O tem stranke, ki za preklic prosi, ni dolžno obveščati.
Glede na to, da določilo, na podlagi katerega je bila sodba na podlagi odpovedi izdana, ne velja več, je bilo potrebno sodbo razveljaviti.
SPZ člen 88, 89, 89/1, 89/2, 223. ZTLR člen 58, 58/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nujna pot – določitev nujne poti – načelo sorazmernosti
Prvo sodišče je pri odločanju v zadevi izhajalo iz določbe 2. odst. 89. čl. SPZ, kot da je pri določanju nujne poti edino pomembno le to, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. Takšno izhodišče je materialnopravno napačno, saj prvo sodišče ni ustrezno upoštevalo tudi določbe 1. odst. 89. čl. SPZ, po kateri sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Z ustanovitvijo nujne poti mora nastati za gospodujoče zemljišče večja korist, kot pa bi znašala škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini. Tudi v tem pogledu je torej treba upoštevati načelo sorazmernosti. Sorazmernost ni podana, če se z nujno potjo onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Poleg tega je treba upoštevati tudi načelo čim manjše obremenitve tuje nepremičnine. V okviru tega nujne poti praviloma ni mogoče ustanoviti, če bi ta med drugim potekala tudi preko dvorišča.
odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – padec na poledenelih tleh – varstvo pri delu – opustitev dolžnega ravnanja – nedopustnost opustitve – trditveno in dokazno breme za izkaz kršitev delodajalčevih obveznosti
Tožnik (delavec) mora priskrbeti ustrezno trditveno podlago in dokaze zanjo, navesti kršitev delodajalčevih obveznosti, pri tem pa konkretno in natančno opredeliti dolžnosti delodajalca, ki bi jih ta moral opraviti, da bi zagotovil varno delo. Sklicevanje na temeljna načela zakona, ki imajo povsem splošen značaj, ne zadošča.
Za pravilno materialnopravno presojo vprašanja krivdne odgovornosti delodajalca za tožniku pri delu nastalo škodo je treba ugotoviti obstoj vseh elementov civilnega delikta. Z vidika le-teh pa še dvoje in sicer, 1. pogoj za opredelitev neke opustitve kot nedopustne je nujna kršitev konkretiziranega dolžnostnega ravnanja, 2. za obstoj krivdne odgovornosti delodajalca, ki se sicer resda domneva, pa mora oškodovani delavec navesti, sodišče pa ugotoviti dejstva, iz katerih izhaja, da mu je škodo povzročil delodajalec.
odškodninska odgovornost države – bivalne razmere v zaporu - pravno relevantna škoda – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – protipravnost ravnanja - vzročna zveza
Vprašanje pravno priznane škode je odvisno ne samo od majhnosti osebnega prostora, ampak od drugih dejavnikov, kot so skupni prostori v zaporu, možnost sprehajanja na prostem, duševno in telesno stanje zapornika.
Da gre za pravno priznano škodo mora iti za moteno duševno ravnotežje in duševni mir osebe, saj vsak poseg v človekovo notranje življenje že ni pravno priznan. Ni mogoče načina prestajanja kazni, kot ga opisuje tožnik, opisati za nedostojnega in za mučenje.
postopek za določitev odškodnine – denacionalizacija – pravno nasledstvo – vezanost na odločitev upravnega organa
Upravna odločba veže samo organ, ki jo je izdal, in udeležence upravnega postopka, ne pa tudi tretjih oseb, ki v postopku niso sodelovale. Ker nasprotna udeleženka ni bila udeleženka denacionalizacijskega postopka, bi sodišče na njen ugovor, da v obravnavanem primeru ni bilo zakonske dolžnosti vrnitve nacionaliziranega premoženja v naravi, moralo odgovoriti vsebinsko in ne le s sklicevanjem na pravnomočno upravno odločbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068186
ZPP člen 212. ZOR člen 200, 200/1, 200/2.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – trditveno in dokazno breme
V dokaz svojih trditev je tožena stranka ponudila zgolj dokaz z zaslišanjem pravdnih strank. Ker sta le-ti izpovedali nasprotno, izpovedba tožene stranke v konkurenci z vsebino izpovedbe tožeče stranke, ki jo potrjujejo predloženi listinski dokazi, ni bila zadostna za zmanjšanje aktualnega procesnega uspeha tožeče stranke v postopku in posledično prevalitev trditvenega in dokaznega bremena ponovno nanjo.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – vrste začasnih odredb - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine
Toženka se ne more sklicevati na to, da je izdana začasna odredba [s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine] nepotrebna, ker tudi v primeru tožničinega uspeha v pravdi ne bo učinkovita, češ da je nepremičnina že (pre)obremenjena.
duševno zdravje – zdravljenje pod posebnim nadzorom – prisilna hospitalizacija
Zaključek sodišča prve stopnje, da je potrebno zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez pritožnikove privolitve, je pravilen. Nedvomno je izvedeni dokazni postopek pokazal, da ima pridržani duševno motnjo, zaradi katere je motena njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja. V dokaznem gradivu je imelo sodišče prve stopnje tudi zanesljivo podlago za sklep, da pridržani s svojim ravnanjem ogroža svoje zdravje, zdravje ali celo življenje drugih (svoje matere), hkrati pa povzroča tudi hudo premoženjsko škodo sebi kot tudi drugim. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da je do svojega zdravstvenega stanja povsem nekritičen, da zanika bolezen, da jemanje zdravil odklanja, zato je za njegovo zaščito nujno, da se zdravljenje izvaja pod posebnim nadzorom.
izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – začasna odredba
Odločitev zemljiškoknjižnega referenta in sodnika je skladna z določilom, na podlagi katerega se izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve dovoli, če je bil sklep o začasni odredbi razveljavljen oziroma spremenjen.
Napačna je odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero je tožencu naložilo sklenitev kupoprodajne pogodbe za sporno nepremičnino, čeprav ima (pod prej navedenimi pogoji) le zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine.
Če ima več uporabnikov ključe garaže, predstavlja motenje soposesti, če eden od njih samovoljno in na silno zamenja ključavnico, saj to pomeni spremembo dotedanjega načina souporabe garaže.
URS člen 14, 22. ZPP člen 13, 32, 32/1, 44, 44/3, 206, 206/1, 206/1-1.
vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta – stvarna pristojnost - prekinitev postopka – predhodno vprašanje – načelo enakosti
Sklep sodišča o določitvi vrednosti spornega predmeta je zavezujoč tako za stranke kot za sodišče in sodišče v določilih ZPP nima pooblastila, da ponovno preverja lastne ugotovitve o vrednosti spornega predmeta, saj bi to bilo v nasprotju z jasnostjo, predvidljivostjo in preglednostjo procesnih razmerij ter pravno varnostjo v civilnem postopku.
Zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi predvideva 15. člen ZVEtL v zvezi s 26. členom tega zakona. Zaznambo sodišče opravi, če prejme odredbo nepravdnega sodišča, pa tudi če predlog za zaznambo vloži predlagatelj po ZVEtL. V postopku zaznambe se ne odloča o utemeljenosti postopka, marveč je pomembno le-to, ali tak postopek obstaja ali ne. To pravno dejstvo, torej obstoj postopka po ZVEtL, je predmet zaznambe.
ZVEtL v prehodnih in končnih določbah ureja primere, ko se predlog nanaša na določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 01. 01. 2003. V teh primerih lahko upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku iz 26. člena ZVEtL ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu.