ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 195, 196, 336, 336/2.
zavrženje pritožbe – sosporništvo – ravnanje enega od sospornikov – postulacijska sposobnost – revizija
V določilih ZPP ni omejitev v tem smislu, da posameznega procesnega dejanja (kamor sodi tudi vložitev pritožbe) ne bi mogel opraviti le eden od sospornikov, so pa seveda učinki tako opravljenega dejanja različni glede na to ali gre za navadno ali enotno sosporništvo.
spor majhne vrednosti – dopolnitev tožbe – vmesna sodba
Tudi v primeru, da bi sodišče z vmesno sodbo ugotovilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen, zahtevku ne bi moglo ugoditi, glede na to, da tožeča stranka, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, zahtevka po višini ni utemeljila. Predložila je le vtoževane račune, kljub ugovoru tožene stranke pa ni obrazložila načina obračunavanja okoljske dajatve toženki in tudi ni ponudila dokazov, na podlagi katerih bi sodišče lahko preverilo, ali so zneski dajatve toženki pravilno izračunani in posamezni parametri pravilno določeni.
SPZ člen 88, 89, 89/1, 89/2, 223. ZTLR člen 58, 58/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nujna pot – določitev nujne poti – načelo sorazmernosti
Prvo sodišče je pri odločanju v zadevi izhajalo iz določbe 2. odst. 89. čl. SPZ, kot da je pri določanju nujne poti edino pomembno le to, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. Takšno izhodišče je materialnopravno napačno, saj prvo sodišče ni ustrezno upoštevalo tudi določbe 1. odst. 89. čl. SPZ, po kateri sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Z ustanovitvijo nujne poti mora nastati za gospodujoče zemljišče večja korist, kot pa bi znašala škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini. Tudi v tem pogledu je torej treba upoštevati načelo sorazmernosti. Sorazmernost ni podana, če se z nujno potjo onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Poleg tega je treba upoštevati tudi načelo čim manjše obremenitve tuje nepremičnine. V okviru tega nujne poti praviloma ni mogoče ustanoviti, če bi ta med drugim potekala tudi preko dvorišča.
pravice iz naslova invalidnosti – nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo
Tožnica je zahtevo za priznanje pravice vložila v času veljavnosti ZPIZ-1, ki pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu oziroma nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo ne pozna več. Iz tega razloga toženka ne bi smela odločati, ali gre tožnici ta pravica, ampak bi morala ugotoviti, ali tožnici pripada katera od pravic iz naslova invalidnosti po ZPIZ-1.
Zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi predvideva 15. člen ZVEtL v zvezi s 26. členom tega zakona. Zaznambo sodišče opravi, če prejme odredbo nepravdnega sodišča, pa tudi če predlog za zaznambo vloži predlagatelj po ZVEtL. V postopku zaznambe se ne odloča o utemeljenosti postopka, marveč je pomembno le-to, ali tak postopek obstaja ali ne. To pravno dejstvo, torej obstoj postopka po ZVEtL, je predmet zaznambe.
ZVEtL v prehodnih in končnih določbah ureja primere, ko se predlog nanaša na določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 01. 01. 2003. V teh primerih lahko upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku iz 26. člena ZVEtL ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu.
Če od povprečno skrbnega oškodovanca v istih okoliščinah ni mogoče zahtevati, da bi moral pričakovati, da bo pri transportu skozi ožino vrat voziček zaradi prehoda nivojske razlike nenadzorovano zanihal in ga poškodoval, oškodovancu ni mogoče očitati sokrivde za nesrečo, čeprav bi se oškodovanec poškodbi lahko izognil, če rok pri potiskanju vozička ne bi imel ob strani zabojnika.
podjemna pogodba – pogodba o delu - odstop od pogodbe – trener – športno pravo – prenehanje pogodbe po volji naročnika – razdrtje pogodbe
Posledica naročnikovega razdrtja pogodbe je njegova hkratna obveznost izplačila dogovorjenega plačila, ki je obenem pravica podjemnika zahtevati to plačilo.
Ker je bilo pripoznanje zgolj delno, tožena stranka pa ni uspela tudi z nasprotno tožbo, pritožnik zmotno meni, da bi sodišče moralo postopati po 157. členu ZPP.
družinska pokojnina – pogoji za priznanje pravice – sredstva za preživljanje – denarna socialna pomoč – zunajzakonska skupnost
Tožnik je zahtevo za priznanje pravice do družinske pokojnine vložil po tem, ko je že veljala sprememba Sklepa o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane, s katero je bilo določeno, da se med dohodke družinskih članov, ki se upoštevajo pri izračunu minimalnih sredstev za preživljanje, ne všteva denarna socialna pomoč. Iz tega razloga sodišče prve stopnje njegove zahteve za priznanje pravice do družinske pokojnine ne bi smelo zavrniti, češ da ga pokojni oče ni preživljal, ker sta s partnerko prejemala denarno socialno pomoč, s čimer naj bi bilo v celoti zagotovljeno tožnikovo preživljanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067645
ZZZDR člen 59. ZPP člen 154.
skupno premoženje – delež skupnem premoženju – zakonska zveza – pravdni stroški – pravilna priglasitev stroškov
Tudi če bi res le tožnica najela posojilo za nakup stanovanja, kot vztraja v pritožbi (po ugotovitvi sodišča prve stopnje je posojilo dobil tudi zapustnik), ne bi bila upravičena do višjega deleža.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je tožnica zapustniku od leta 1995, ko je zbolel za rakom, pomagala pri negi in skrbela zanj, kar pa ne nudi podlage za višji delež, kot je očitno zmotno prepričana.
zgolj dejstvo, da tožnica ni priglasila stroškov v skladu z ZOdvT, ne nudi podlage za nepriznanje njenih stroškov.
Tožeča stranka (oškodovanec) je po tem, ko je s svojo prvotno dejansko tezo o toženkinem protipravnem ravnanju propadel, začel svoj odškodninski zahtevek graditi na nečem drugem, novem. Ker bi to ob ustrezni skrbnosti lahko storil že prej, je glede takšne, nove trditvene podlage, prekludiran.
OZ izrecno ne omejuje sklepanja posredniških pogodb na določen krog oseb, je pa iz določila glede skrbnosti posrednika možno zaključiti, da posrednik dejavnost posredovanja opravlja poklicno. Od osebe, ki se s posredništvom ne ukvarja poklicno in se kot taka tudi ne predstavlja v stikih s strankami, ni mogoče zahtevati in pričakovati ravnanja, ki ustreza standardu dobrega gospodarstvenika, niti ni mogoče nanjo na tej podlagi prevaliti odgovornosti za škodo, ki je morebiti nastala zaradi opustitve določenih ravnanj, ki sicer pritičejo dobremu gospodarstveniku.
sklepčnost tožbenega zahtevka – poziv na popravo tožbe – zavrnitev nesklepčnega tožbenega zahtevka – trditveno in dokazno breme – stvarna služnost pešpoti
Nesklepčnost tožbenega zahtevka je po svojem bistvu materialnopravni pojem in je podana takrat, ko iz tožbenih navedb ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Vzrok za nesklepčnost obravnavanega tožbenega zahtevka je lahko tudi pomanjkljivo opisan življenjski primer.
pravice iz naslova invalidnosti – invalidnost – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – mnenje invalidske komisije
Predlagani dokazi (pribava zdravstvenega kartona tožnika, zaslišanje njegovega osebnega zdravnika in postavitev sodnega izvedenca medicinske stroke) niso taki, da bi bili očitno neprimerni ali da bi dokazovali nekaj, kar bi bilo že dokazano, zato bi jih moralo sodišče prve stopnje izvesti, ne pa zgolj na podlagi mnenj invalidske komisije presoditi, da pri tožniku ni podana invalidnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0067636
ZD člen 128, 128/1.
dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival socialno pomoč – obseg zapuščine
V primeru, da je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem skrbstvu (stroški družinskega pomočnika) ne pride do dedovanja tistega njegovega premoženja, ki ustreza vrednosti pomoči in to premoženje ne sodi v zapuščino, saj pripada dajalcu pomoči.
kreditna pogodba – solidarno poroštvo – zapadlost kredita pred koncem glavne obravnave
Dejstvo, da je drugotožena stranka gospodarska pravna oseba, še ne zadošča za obstoj solidarnega poroštva, glede na to, da v konkretnem primeru ne gre za gospodarsko pogodbo. Je pa drugotožena stranka prevzela solidarno poroštvo s tem, ko je podpisana na strani 2 na koncu kreditne pogodbe, katere del so tudi pogodbeni pogoji, ki vsebujejo tudi določbo o solidarnem poroštvu.
Pripis v listini, da tretjetoženka jamči kot porok in dolžnik za terjatve po kreditni pogodbi, je mogoče razumeti le tako, da jamči kot porok in plačnik.
invalidnost III. kategorije – pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo – nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo
Ne glede na vsebino zahteve je tožena stranka ravnala napačno, ko je v danem primeru pri tožniku presojala pogoje za dodelitev ene izmed pravic po ZPIZ-92. Zaradi tega sploh ni ugotavljala, ali tožniku pripada katera od pravic iz naslova invalidnosti po ZPIZ-1, kar bo morala storiti sedaj, ter ugotoviti do katere pravice je tožnik upravičen in ugotoviti tudi vsa pomembna dejstva za odločitev o priznanju pravice.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – vrste začasnih odredb - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine
Toženka se ne more sklicevati na to, da je izdana začasna odredba [s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine] nepotrebna, ker tudi v primeru tožničinega uspeha v pravdi ne bo učinkovita, češ da je nepremičnina že (pre)obremenjena.
ZPP člen 105, 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse – učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – domneva umika pritožbe
Ker je tožena stranka predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo vložila po vložitvi pritožbe, ga je sodišče prve stopnje upoštevaje pravilo o učinkovanju sklepa o oprostitvi plačila sodne takse in pravilo o nastanku taksne obveznosti za pritožbo, pravilno zavrglo kot prepoznega.
Ker pa tožena stranka po prejemu opomina na plačilo sodne takse za vloženo pritožbo le-te v postavljenem roku 15 dni ni plačala, je sodišče prve stopnje pravilno štelo pritožbo za umaknjeno.