sklepčnost tožbenega zahtevka – poziv na popravo tožbe – zavrnitev nesklepčnega tožbenega zahtevka – trditveno in dokazno breme – stvarna služnost pešpoti
Nesklepčnost tožbenega zahtevka je po svojem bistvu materialnopravni pojem in je podana takrat, ko iz tožbenih navedb ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Vzrok za nesklepčnost obravnavanega tožbenega zahtevka je lahko tudi pomanjkljivo opisan življenjski primer.
SPZ člen 88, 89, 89/1, 89/2, 223. ZTLR člen 58, 58/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nujna pot – določitev nujne poti – načelo sorazmernosti
Prvo sodišče je pri odločanju v zadevi izhajalo iz določbe 2. odst. 89. čl. SPZ, kot da je pri določanju nujne poti edino pomembno le to, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. Takšno izhodišče je materialnopravno napačno, saj prvo sodišče ni ustrezno upoštevalo tudi določbe 1. odst. 89. čl. SPZ, po kateri sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Z ustanovitvijo nujne poti mora nastati za gospodujoče zemljišče večja korist, kot pa bi znašala škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini. Tudi v tem pogledu je torej treba upoštevati načelo sorazmernosti. Sorazmernost ni podana, če se z nujno potjo onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Poleg tega je treba upoštevati tudi načelo čim manjše obremenitve tuje nepremičnine. V okviru tega nujne poti praviloma ni mogoče ustanoviti, če bi ta med drugim potekala tudi preko dvorišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067645
ZZZDR člen 59. ZPP člen 154.
skupno premoženje – delež skupnem premoženju – zakonska zveza – pravdni stroški – pravilna priglasitev stroškov
Tudi če bi res le tožnica najela posojilo za nakup stanovanja, kot vztraja v pritožbi (po ugotovitvi sodišča prve stopnje je posojilo dobil tudi zapustnik), ne bi bila upravičena do višjega deleža.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je tožnica zapustniku od leta 1995, ko je zbolel za rakom, pomagala pri negi in skrbela zanj, kar pa ne nudi podlage za višji delež, kot je očitno zmotno prepričana.
zgolj dejstvo, da tožnica ni priglasila stroškov v skladu z ZOdvT, ne nudi podlage za nepriznanje njenih stroškov.
družinska pokojnina – pogoji za priznanje pravice – sredstva za preživljanje – denarna socialna pomoč – zunajzakonska skupnost
Tožnik je zahtevo za priznanje pravice do družinske pokojnine vložil po tem, ko je že veljala sprememba Sklepa o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane, s katero je bilo določeno, da se med dohodke družinskih članov, ki se upoštevajo pri izračunu minimalnih sredstev za preživljanje, ne všteva denarna socialna pomoč. Iz tega razloga sodišče prve stopnje njegove zahteve za priznanje pravice do družinske pokojnine ne bi smelo zavrniti, češ da ga pokojni oče ni preživljal, ker sta s partnerko prejemala denarno socialno pomoč, s čimer naj bi bilo v celoti zagotovljeno tožnikovo preživljanje.
Če od povprečno skrbnega oškodovanca v istih okoliščinah ni mogoče zahtevati, da bi moral pričakovati, da bo pri transportu skozi ožino vrat voziček zaradi prehoda nivojske razlike nenadzorovano zanihal in ga poškodoval, oškodovancu ni mogoče očitati sokrivde za nesrečo, čeprav bi se oškodovanec poškodbi lahko izognil, če rok pri potiskanju vozička ne bi imel ob strani zabojnika.
davčna obveznost – obligacijski zahtevek – neupravičena pridobitev – nepošteni pridobitelj – razveljavitev zakona po ustavni odločbi
Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom ne zahteva zakonskih zamudnih obresti od obresti od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka, temveč zahteva povračilo zakonskih zamudnih obresti od zneska obresti, ki ga je toženi stranki izplačala na podlagi zakonske določbe, ki je bila z odločbo Ustavnega sodišča razveljavljena. Določba 95. člena ZDavP ne pokriva situacij, kot je predmetna, ko je z odločbo Ustavnega sodišča odpadla pravna podlaga za zaračunavanje zakonskih zamudnih obresti pred izvršljivostjo odločbe o odmeri davka. Tožeča stranka tožbenega zahtevka tudi ni utemeljevala na določbah ZDavP, temveč na določbah OZ o neupravičeni pridobitvi. Ker gre torej za obligacijska razmerja, ki jih določba 95. člena ZDavP ne ureja, niti ne gre za odločanje sodišča o upravni stvari, pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikovim stališčem, da je v danem primeru potrebno uporabiti določbe OZ.
podjemna pogodba – pogodba o delu - odstop od pogodbe – trener – športno pravo – prenehanje pogodbe po volji naročnika – razdrtje pogodbe
Posledica naročnikovega razdrtja pogodbe je njegova hkratna obveznost izplačila dogovorjenega plačila, ki je obenem pravica podjemnika zahtevati to plačilo.
pravice iz naslova invalidnosti – invalidnost – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – mnenje invalidske komisije
Predlagani dokazi (pribava zdravstvenega kartona tožnika, zaslišanje njegovega osebnega zdravnika in postavitev sodnega izvedenca medicinske stroke) niso taki, da bi bili očitno neprimerni ali da bi dokazovali nekaj, kar bi bilo že dokazano, zato bi jih moralo sodišče prve stopnje izvesti, ne pa zgolj na podlagi mnenj invalidske komisije presoditi, da pri tožniku ni podana invalidnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0067636
ZD člen 128, 128/1.
dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival socialno pomoč – obseg zapuščine
V primeru, da je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem skrbstvu (stroški družinskega pomočnika) ne pride do dedovanja tistega njegovega premoženja, ki ustreza vrednosti pomoči in to premoženje ne sodi v zapuščino, saj pripada dajalcu pomoči.
URS člen 14, 22. ZPP člen 13, 32, 32/1, 44, 44/3, 206, 206/1, 206/1-1.
vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta – stvarna pristojnost - prekinitev postopka – predhodno vprašanje – načelo enakosti
Sklep sodišča o določitvi vrednosti spornega predmeta je zavezujoč tako za stranke kot za sodišče in sodišče v določilih ZPP nima pooblastila, da ponovno preverja lastne ugotovitve o vrednosti spornega predmeta, saj bi to bilo v nasprotju z jasnostjo, predvidljivostjo in preglednostjo procesnih razmerij ter pravno varnostjo v civilnem postopku.
pravice iz naslova invalidnosti – nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo
Tožnica je zahtevo za priznanje pravice vložila v času veljavnosti ZPIZ-1, ki pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu oziroma nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo ne pozna več. Iz tega razloga toženka ne bi smela odločati, ali gre tožnici ta pravica, ampak bi morala ugotoviti, ali tožnici pripada katera od pravic iz naslova invalidnosti po ZPIZ-1.
Razlaga (spornih in nejasnih) določb pogodbe je pravno in ne dejansko vprašanje.
Vprašanje, ali je bil tipski obrazec naknadno, in sicer ob sklepanju pogodbe, posebej dopolnjen, ni pomembno za oceno, da gre za adhezijsko pogodbo, če jo jo je z dopolnilom vred pripravila ena stranka, ki se s takimi posli sicer redno ukvarja.
Tožeča stranka (oškodovanec) je po tem, ko je s svojo prvotno dejansko tezo o toženkinem protipravnem ravnanju propadel, začel svoj odškodninski zahtevek graditi na nečem drugem, novem. Ker bi to ob ustrezni skrbnosti lahko storil že prej, je glede takšne, nove trditvene podlage, prekludiran.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da vrednost z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR, je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je takšna revizija nedovoljena in da jo je zato potrebno zavreči, pravilna in zakonita.
postopek za določitev odškodnine – denacionalizacija – pravno nasledstvo – vezanost na odločitev upravnega organa
Upravna odločba veže samo organ, ki jo je izdal, in udeležence upravnega postopka, ne pa tudi tretjih oseb, ki v postopku niso sodelovale. Ker nasprotna udeleženka ni bila udeleženka denacionalizacijskega postopka, bi sodišče na njen ugovor, da v obravnavanem primeru ni bilo zakonske dolžnosti vrnitve nacionaliziranega premoženja v naravi, moralo odgovoriti vsebinsko in ne le s sklicevanjem na pravnomočno upravno odločbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068186
ZPP člen 212. ZOR člen 200, 200/1, 200/2.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – trditveno in dokazno breme
V dokaz svojih trditev je tožena stranka ponudila zgolj dokaz z zaslišanjem pravdnih strank. Ker sta le-ti izpovedali nasprotno, izpovedba tožene stranke v konkurenci z vsebino izpovedbe tožeče stranke, ki jo potrjujejo predloženi listinski dokazi, ni bila zadostna za zmanjšanje aktualnega procesnega uspeha tožeče stranke v postopku in posledično prevalitev trditvenega in dokaznega bremena ponovno nanjo.
SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 34. EZ člen 71, 76, 76/1, 76/1-6. ZPP člen 426.
motenje posesti – motilno dejanje – odklop električne energije
V pravdah zaradi motenja posesti je odločanje o pravici do priklopa na električno omrežje izključeno.
Ker je tožena stranka odklopila električno energijo kljub veljavni Pogodbi o prodaji in najemu električne energije, je bil odklop izveden protipravno in je s tem tožena stranka motila mirno posest tožeče stranke. Tožena stranka bi morala najprej doseči odpoved Pogodbe o prodaji in najemu električne energije, sklenjene s tožečo stranko, da bi lahko nato (zakonito) odklopila električno energijo.
odškodninska odgovornost države – bivalne razmere v zaporu - pravno relevantna škoda – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – protipravnost ravnanja - vzročna zveza
Vprašanje pravno priznane škode je odvisno ne samo od majhnosti osebnega prostora, ampak od drugih dejavnikov, kot so skupni prostori v zaporu, možnost sprehajanja na prostem, duševno in telesno stanje zapornika.
Da gre za pravno priznano škodo mora iti za moteno duševno ravnotežje in duševni mir osebe, saj vsak poseg v človekovo notranje življenje že ni pravno priznan. Ni mogoče načina prestajanja kazni, kot ga opisuje tožnik, opisati za nedostojnega in za mučenje.
obvezno zavarovanje v prometu – regres zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – vzročna zveza med kršitvijo zavarovalne pogodbe ter nastankom škode
Zavarovanje avtomobilske odgovornosti pomeni zavarovanje lastnika motornega vozila proti odgovornosti za škodo, ki jo povzroči tretjim osebam. Zavarovana je torej odgovornost lastnika vozila, kar pomeni, da lahko zavarovalnica izplača odškodnino le v primeru, če je sklenitelj zavarovanja ali zakoniti uporabnik motornega vozila odgovoren za škodo. Če zavarovalnica izplača škodo, čeprav zavarovanec ni odgovoren za škodo, jo je izplačala neutemeljeno, zato je tudi ni upravičena regresirati od zavarovanca.
Do nezgode namreč ni prišlo zaradi nenadne zaustavitve vozila na voznem pasu, kot je bilo tožencu očitano, zgolj znižanje hitrosti zaradi prilagoditve vremenskim razmeram (megla) pa ne predstavlja kršitve cestnoprometnih predpisov. Če pa je temu tako, je zavarovalnica izplačala odškodnino oškodovanki neutemeljeno, zato te ni upravičena regresirati od zavarovanca, ne glede na to, da je sam prekršil zavarovalno pogodbo. Njegova kršitev namreč ni bila v vzročni zvezi z nastankom nezgode.