redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – obveščanje delodajalca – doječa mati
Za presojo varstva, ki ga je uživala tožnica kot doječa delavka, je odločilno, ali je tožnica toženo stranko sploh seznanila s tem, da otroka doji, oziroma ali je bila tožena stranka s tem seznanjena. Glede na dejansko ugotovitev, da je bila tožena stranka seznanjena šele s prejemom tožbe (ne pa pred tem), tožnici ni bila dolžna zagotoviti varstva, ampak ji je lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
obstoj delovnega razmerja – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Tožnica je v 2., 3, in 4. točki tožbenega zahtevka sicer res zahtevala plačilo plač in regresov za letni dopust, torej denarne zahtevke iz delovnega razmerja, vendar je odločitev o tem delu tožbenega zahtevka odvisna od odločitve o obstoju delovnega razmerja, torej od priznanja delovnega razmerja v vtoževanem obdobju. Tožnica bi lahko za sporno obdobje uspešno uveljavljala pravice iz delovnega razmerja le v primeru, da bi bilo predhodno ugotovljeno, da je delovno razmerje obstajalo. Ker pa je tožbo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja vložila prepozno, je ta nedopustna in se – tudi v delu, v katerem vsebuje denarne zahtevke za to obdobje – zavrže.
pritožbena obravnava – poseg v osebnostne pravice – pravica do nedotakljivosti v zasebnem življenju – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Med osebnostne pravice sodi tudi pravica do nedotakljivosti v zasebnem življenju. V sodobnem življenju posameznika se pojem zasebnosti na eni strani oži (v mnogih pogledih se zaradi pojava množičnih medijev pričakuje večja izpostavljenost javnosti), po drugi strani pa se ta pojem širi in zajema vedno več vidikov življenja, kjer posameznik utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti. Tako je tudi tožnica v obravnavanem primeru utemeljeno pričakovala, da ji bo na najetem garažnem prostoru zagotovljena ustrezna stopnja zasebnosti in nedotakljivosti. V to varovano sfero pa je grobo, naklepno in sistematično posegel toženec.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog – verodostojnost obdolženčevega zagovora – dokazna ocena
Skladnost s povprečno življenjsko izkušnjo ter logična brezhibnost še ne zagotavljata sprejemljivosti obdolženčevega zagovora. Ta se ocenjuje enakovredno z drugimi dokazi, ki v spoznavnem smislu zagovor bodisi presežejo in terjajo posameznikovo obsodbo ali pa so tako šibki, da posameznikove obsodbe ne dovoljujejo.
ZDR člen 7. ZJU člen 16. Kolektivna pogodba za negospodarstvo člen 40, 40/1.
zamudna sodba - regres za letni dopust - kolektivna pogodba
KPND določa minimalni znesek regresa za letni dopust v višini zajamčene plače, v kolektivni pogodbi tožene stranke pa je bila ta pravica zakonito določena v višjem znesku, to je v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih preostalih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo in tožnici prisodilo razliko v regresu do višine regresa, kot izhaja iz kolektivne pogodbe tožene stranke.
stroški – stroški postopka – prosti preudarek – spori iz razmerij med starši in otroci – kriterij uspeha
V postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroci odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Kriterijev pri uporabi prostega preudarka je več – od premoženjskega stanja strank in razlogov za spor, do uspeha v pravdi. Sodišče mora skratka pri odločitvi o stroških postopka upoštevati vse okoliščine primera.
odpravnina – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – izpolnitev obveznosti – dodatek k plači – dodatek za delovno dobo
Čeprav je tožnici odpravnino izplačal nekdanji direktor in lastnik tožene stranke kot fizična oseba, ne pa tožena stranka, tožnica ne more od tožene stranke še enkrat zahtevati izplačila odpravnine.
Pridobitev pravice do celotnega letnega dopusta in s tem posledično do regresa za letni dopust je pogojena s časom nepretrganega delovnega razmerja, kar pomeni, da je tudi delavec, ki je upravičeno odsoten z dela upravičen do regresa za letni dopust.
Tožnik sklepa o odmeri nagrade sodnemu izvedencu ne more izpodbijati z lastno oceno kvalitete podanega izvedenskega mnenja. Pa tudi sicer kvaliteta izvedenskega mnenja ni merilo, na katerega bi bilo sodišče pri odmeri nagrade vezano.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
čas za pripravo obrambe - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vabilo na zagovor
Ker je glavni namen roka, ki mora poteči med prejemom vabila in zagovorom, da ima delavec dovolj časa, da se učinkovito pripravi na zagovor, ob dejstvih, da se je tožnik zagovora udeležil, da je zagovor osebno podal in da si je za zagovor zagotovil tudi strokovno pomoč, tožniku pravica do zagovora ni bila kršena, kljub temu, da je imel za pripravo na zagovor dva delovna dneva in ne tri delovne dni.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-11, 54, 204, 204/1, 204/2, 204/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev – uvajanje novih programov – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
V zadnji pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki jo je tožnica sklenila s toženo stranko, je kot razlog za sklenitev navedeno delo v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa in usposabljanja delavca, prejšnje pogodbe o zaposlitvi pa so bile sklenjene iz različnih razlogov. Ker tožena stranka teh razlogov ni dokazala, saj je šlo pri prodajnih akcijah za novosti, o katerih so se delavke usposabljale sproti, pri toženi stranki pa je vedno potekala kakšna akcija, padec prometa oziroma poslovni riziko pa ni zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ni podan zakonsko določeni razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in je treba šteti, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Bistvo producentske odgovornosti je, da mora proizvajalec odgovarjati za posledice, ki jih utrpijo kupci in uporabniki. Njegova odgovornost je utemeljena s tem, da je s socialnim kontaktom spravil pod svoj vpliv zaupanje drugih.
Neposredni oškodovanec se je kot serviser dvigala z glavo in trupom dvignil v vrzel med kabino dvigala in podbojem jaška. Pri tem je sprožil kontakt dvigala in umrl. Proizvajalčeva odgovornost ni podana, ker do škode ni prišlo ob redni rabi dvigala; delodajalčeva odgovornost pa je izključena zaradi ravnanja neposrednega oškodovanca.
ZSV člen 3, 4, 21, 25a, 27, 27/1, 31b. ZZVZZ člen 23, 23/1.
tehnični pripomočki - izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost - pogoji za priznanje pravice - medicinsko
Dohodek tožnikove družine mesečno ne dosega minimalnega dohodka, ki je pogoj za priznanje denarne socialne pomoči, vendar to še ne pomeni, da je tožnik upravičen do izredne denarne socialne pomoči, ki se lahko dodeli le po ugotovitvi, da se je družina iz razlogov, na katere ni mogla oz. ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti. Tožnik zahtevo za dodelitev te pomoči utemeljuje s povečanimi potrebami, ki jih ima zaradi nege bolne hčerke, kar ni utemeljeno, saj bi moral za uveljavitev pravice do pripomočkov za nego hčerke (dvigalo za kopalnico, sedež za kopalno kad, toaletni stol in podobno) prednostno uveljavljati te pravice na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja.
ZDen člen 2, 74, 78, 78/1, 81. ZD člen 123, 123/1, 125, 139, 174.
dedovanje denacionaliziranega premoženja po oporoki – navedba premoženja v oporoki – krog dedičev denacionaliziranega premoženja – uvedba dedovanja – oporočno dedovanje – vstopna pravica
Glede na to, da je odškodnina v obliki obveznic SOD-a, upoštevajoč pri tem 2. člen ZDen, le ena od oblik denacionalizacije nekdaj podržavljenega premoženja, ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da zapustnik z oporoko s tem premoženjem, ki ga je opredelil z navedbo parc. št. in ki je bilo kasneje vrnjeno v obliki obveznic, ni razpolagal. V 81. členu ZDen ni podlage za zahtevo, da bi oporočitelj v oporoki izrecno opredelil tudi obliko v kateri mu bo podržavljeno premoženje vrnjeno.
Kdaj je dedovanje uvedeno in po katerem trenutku se presoja krog dedičev, ZDen ureja drugače kot ZD. Tako se po 1. odstavku 123. člena ZD dedovanje uvede s smrtjo zapustnika, po 1. odstavku 78. člena ZDen pa z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju.
invalid III. kategorije – omejitve pri delu – javna dela
Del informatorja, ki jih je tožnik opravljal kot brezposelna oseba v okviru javnih del, se ne upošteva pri ugotavljanju invalidnosti, ampak se zmanjšanje možnosti za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta ugotavljajo le glede na tožnikovo delovno mesto športnega pedagoga, saj je to delovno mesto skladno z njegovim poklicem in je delo na njem tudi opravljal ves čas svoje zaposlitve.
poslabšanje zdravstvenega stanja - invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - invalid I. kategorije
Ker je tožniku 31. 5. 2009 prenehalo delovno razmerje zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije in ker je tožena stranka že izdala nalog, da se mu od 1. 6. 2009 dalje izplačuje akontacija invalidske pokojnine, je tožnik upravičen do nadomestila za invalidnost (ki ga je prejemal kot invalid III. kategorije) do izpolnitve pogojev za pridobitev nove pravice (pravice do invalidske pokojnine), to je do 31. 5. 2009.
Ker je lastnica parkirišča dopuščala poleg izhoda za vozila tudi dodaten izhod s parkirišča za pešce, slednjega pa ni uredila, je krivdno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala, ko se mu je gradbeno železo na stopnici izhoda s parkirišča zadrlo v nogo. Te odgovornosti se ne more razbremeniti zgolj s trditvijo, da je šlo za neuradni izhod s parkirišča.
ZPND določa časovno omejenost ukrepov. To pa ne more pomeniti, da žrtev po tem obdobju sploh več ne bi mogla predlagati izdaje novih ukrepov (z novim predlogom, če so ogrožene osebnostne dobrine, za katerih varstvo je namenjen ZPND). Ob na novo vloženem predlogu je treba pretehtati, ali so podani materialnopravni pogoji za izrek ukrepa.
fikcija odpovedi – sodba na podlagi odpovedi v sporu majhne vrednosti – dopustnost posega v ustavno pravico – zahteva za razpis naroka
Določba 454. člena ZPP predvideva izdajo sodbe na podlagi odpovedi v sporu majhne vrednosti, če se tožeča stranka, ki je zahtevala izvedbo naroka za glavno obravnavo, tega ne udeleži. Navedeno pravilo ni protiustavno. Gre namreč za v bistvenem drugačen položaj kot v rednem postopku, kjer je bila ugotovljena proitustavnost določbe o fikciji odpovedi. Tako je zato, ker sta koncept rednega pravdnega postopka na eni in koncept specialnega pravdnega postopka v sporu majhne vrednosti na drugi strani v bistvenem različna z vidika ravnovesja med temeljnimi načeli postopka. Izostanka tožeče stranke z naroka zato ni mogoče presojati ločeno od njene zahteve, naj se narok sploh opravi.