ZDR člen 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
čas za pripravo obrambe - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vabilo na zagovor
Ker je glavni namen roka, ki mora poteči med prejemom vabila in zagovorom, da ima delavec dovolj časa, da se učinkovito pripravi na zagovor, ob dejstvih, da se je tožnik zagovora udeležil, da je zagovor osebno podal in da si je za zagovor zagotovil tudi strokovno pomoč, tožniku pravica do zagovora ni bila kršena, kljub temu, da je imel za pripravo na zagovor dva delovna dneva in ne tri delovne dni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – obveščanje delodajalca – doječa mati
Za presojo varstva, ki ga je uživala tožnica kot doječa delavka, je odločilno, ali je tožnica toženo stranko sploh seznanila s tem, da otroka doji, oziroma ali je bila tožena stranka s tem seznanjena. Glede na dejansko ugotovitev, da je bila tožena stranka seznanjena šele s prejemom tožbe (ne pa pred tem), tožnici ni bila dolžna zagotoviti varstva, ampak ji je lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 7. ZJU člen 16. Kolektivna pogodba za negospodarstvo člen 40, 40/1.
zamudna sodba - regres za letni dopust - kolektivna pogodba
KPND določa minimalni znesek regresa za letni dopust v višini zajamčene plače, v kolektivni pogodbi tožene stranke pa je bila ta pravica zakonito določena v višjem znesku, to je v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih preostalih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo in tožnici prisodilo razliko v regresu do višine regresa, kot izhaja iz kolektivne pogodbe tožene stranke.
pritožbena obravnava – poseg v osebnostne pravice – pravica do nedotakljivosti v zasebnem življenju – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Med osebnostne pravice sodi tudi pravica do nedotakljivosti v zasebnem življenju. V sodobnem življenju posameznika se pojem zasebnosti na eni strani oži (v mnogih pogledih se zaradi pojava množičnih medijev pričakuje večja izpostavljenost javnosti), po drugi strani pa se ta pojem širi in zajema vedno več vidikov življenja, kjer posameznik utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti. Tako je tudi tožnica v obravnavanem primeru utemeljeno pričakovala, da ji bo na najetem garažnem prostoru zagotovljena ustrezna stopnja zasebnosti in nedotakljivosti. V to varovano sfero pa je grobo, naklepno in sistematično posegel toženec.
stroški – stroški postopka – prosti preudarek – spori iz razmerij med starši in otroci – kriterij uspeha
V postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroci odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Kriterijev pri uporabi prostega preudarka je več – od premoženjskega stanja strank in razlogov za spor, do uspeha v pravdi. Sodišče mora skratka pri odločitvi o stroških postopka upoštevati vse okoliščine primera.
odpravnina – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – izpolnitev obveznosti – dodatek k plači – dodatek za delovno dobo
Čeprav je tožnici odpravnino izplačal nekdanji direktor in lastnik tožene stranke kot fizična oseba, ne pa tožena stranka, tožnica ne more od tožene stranke še enkrat zahtevati izplačila odpravnine.
obstoj delovnega razmerja – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Tožnica je v 2., 3, in 4. točki tožbenega zahtevka sicer res zahtevala plačilo plač in regresov za letni dopust, torej denarne zahtevke iz delovnega razmerja, vendar je odločitev o tem delu tožbenega zahtevka odvisna od odločitve o obstoju delovnega razmerja, torej od priznanja delovnega razmerja v vtoževanem obdobju. Tožnica bi lahko za sporno obdobje uspešno uveljavljala pravice iz delovnega razmerja le v primeru, da bi bilo predhodno ugotovljeno, da je delovno razmerje obstajalo. Ker pa je tožbo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja vložila prepozno, je ta nedopustna in se – tudi v delu, v katerem vsebuje denarne zahtevke za to obdobje – zavrže.
Pridobitev pravice do celotnega letnega dopusta in s tem posledično do regresa za letni dopust je pogojena s časom nepretrganega delovnega razmerja, kar pomeni, da je tudi delavec, ki je upravičeno odsoten z dela upravičen do regresa za letni dopust.
Tožnik sklepa o odmeri nagrade sodnemu izvedencu ne more izpodbijati z lastno oceno kvalitete podanega izvedenskega mnenja. Pa tudi sicer kvaliteta izvedenskega mnenja ni merilo, na katerega bi bilo sodišče pri odmeri nagrade vezano.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog – verodostojnost obdolženčevega zagovora – dokazna ocena
Skladnost s povprečno življenjsko izkušnjo ter logična brezhibnost še ne zagotavljata sprejemljivosti obdolženčevega zagovora. Ta se ocenjuje enakovredno z drugimi dokazi, ki v spoznavnem smislu zagovor bodisi presežejo in terjajo posameznikovo obsodbo ali pa so tako šibki, da posameznikove obsodbe ne dovoljujejo.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-11, 54, 204, 204/1, 204/2, 204/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev – uvajanje novih programov – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
V zadnji pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki jo je tožnica sklenila s toženo stranko, je kot razlog za sklenitev navedeno delo v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa in usposabljanja delavca, prejšnje pogodbe o zaposlitvi pa so bile sklenjene iz različnih razlogov. Ker tožena stranka teh razlogov ni dokazala, saj je šlo pri prodajnih akcijah za novosti, o katerih so se delavke usposabljale sproti, pri toženi stranki pa je vedno potekala kakšna akcija, padec prometa oziroma poslovni riziko pa ni zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ni podan zakonsko določeni razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in je treba šteti, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZSreg člen 29, 29/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 25, 25/1, 25/1-1. ZGD-1 člen 394.
ničnost – predlog za vpis spremembe članov nadzornega sveta
Ničen sklep nima nobenih pravnih posledic, za nikogar. Na njegovi podlagi ne more nihče ničesar uveljavljati. S pravnega vidika se šteje, kot da sklep ni bil sprejet. Zato je zmotno stališče pritožnika, da bi prvostopenjsko sodišče moralo vpisati spremembo članov nadzornega sklepa, ker je bil predlog za vpis vložen in sklep Višjega sodišča opr. št. IV Cpg 679/2010 izdan še pred izdajo zgoraj navedene sodbe, saj učinki ugotovljene ničnosti sklepa sežejo za nazaj.
načelo proste presoje dokazov – verodostojna listina – izpis iz poslovnih listin – dokazna sredstva
V pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, verodostojna listina ne izgubi svoje dokazne moči, temveč ima le takšno dokazno moč kot vsi ostali dokazi, in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
ZSV člen 3, 4, 21, 25a, 27, 27/1, 31b. ZZVZZ člen 23, 23/1.
tehnični pripomočki - izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost - pogoji za priznanje pravice - medicinsko
Dohodek tožnikove družine mesečno ne dosega minimalnega dohodka, ki je pogoj za priznanje denarne socialne pomoči, vendar to še ne pomeni, da je tožnik upravičen do izredne denarne socialne pomoči, ki se lahko dodeli le po ugotovitvi, da se je družina iz razlogov, na katere ni mogla oz. ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti. Tožnik zahtevo za dodelitev te pomoči utemeljuje s povečanimi potrebami, ki jih ima zaradi nege bolne hčerke, kar ni utemeljeno, saj bi moral za uveljavitev pravice do pripomočkov za nego hčerke (dvigalo za kopalnico, sedež za kopalno kad, toaletni stol in podobno) prednostno uveljavljati te pravice na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Če predlagatelji zahtevajo ustanovitev nujne poti, predlog pa utemeljujejo kot lastniki gospodujočega zemljišča, ki prek služečega zemljišča potrebuje povezavo z javno cesto, je podana sodna pristojnost.
Res sodna praksa v posameznih primerih pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti določa posle, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo sklepati sama, vendar pa je po veljavni zakonodaji opredelitev poslov, za katere oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo ne potrebuje soglasja skrbnika, v pristojnosti centra za socialno delo in ne v pristojnosti sodišča.
Sodišče o odvzemu pravice voliti in biti voljen odloči samo v primeru, če udeležencu popolnoma odvzame poslovno sposobnost in šele v tem primeru sme volilno pravico omejiti tistemu, za katerega ugotovi, da kljub popolnoma odvzeti poslovni sposobnosti ni sposoben razumeti tudi pomena in namena ter učinkov volitev.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 26, 81, 81/2, 81/2-3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 44/2, 44/2-1, 44/2-3, 45, 45/1, 45/1-4.
zdraviliško zdravljenje – pogoji za priznanje pravice
Čeprav se je tožnikovo počutje po terapijah, vajah v bazenu ter masažah (v zdravilišču) izboljšalo, to še ne pomeni, da je zanj zdraviliško zdravljenje nujno, kar je pogoj za priznanje pravice kot pravice iz obveznega zavarovanja. Če upoštevamo še, da se je po zdravljenju v zdravilišču stanje izboljšalo za 6 mesecev, ker ne dosega standarda daljšega časa, ki je, upoštevajoč periodičnost zdraviliškega zdravljenja, približno 2 leti, je treba šteti, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja.
ZGD-1 člen 395, 395-2, 505. ZSReg člen 34, 34/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48.
vpis spremembe zastopnika v sodni register – materialnopravni preizkus predloga za vpis spremembe zastopnika
Registrsko sodišče ni imelo podlage, da je ugotavljalo, ali je bil skupščinski sklep o spremembi zastopnika sprejet z ustrezno večino, ki je predpisana v družbeni pogodbe, saj kot rečeno skupščinski sklepi veljajo vse dokler niso izpodbiti. To velja še toliko bolj, ker iz predloženih listin ne izhaja, da bi bil sklep o spremembi zastopnika, za katerega od družbenikov sporen, niti ni v registrskem postopku, kateri od družbenikov kot udeleženec nasprotoval samemu predlogu za vpis spremembe zastopnika.
Za razlago, ali gre pri nekem poslu za predpogodbo ali pa že za glavno pogodbo, ni odločilen naziv pravnega posla, marveč vsebina izpolnitvenih ravnanj, h katerim so se zavezale pogodbene stranke.
Za predpogodbo je značilno to, da se stranki zavezujeta zgolj skleniti glavno pogodbo in nič več kot to. Smisel predpogodbe je torej v tem, da stranki na zavezujoč način zavarujeta svoj izpogajan pravni položaj (vse bistvene sestavine glavne pogodbe), vendar k izpolnitvenemu ravnanju po glavni pogodbi še nista zavezani. To postaneta šele s sklenitvijo glavne pogodbe.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – soodgovornost oškodovanca
Pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, ob razmejitvi odškodninske odgovornosti odgovorne osebe na eni in oškodovanca na drugi strani ni mogoče analogno uporabiti pravil, ki se nanašajo na regres med solidarnimi odškodninskimi zavezanci, saj je tovrsten življenjski primer izrecno urejen s pravilom iz 154. člena OZ. Ob izvedenčevi ugotovitvi, da je eden izmed voznikov nedvomno prevozil rdečo luč (nikakor pa ne oba), ni mogoče uporabiti tistega pravila iz 154. člena OZ, ki predvideva deljeno odgovornost.