pritožbena obravnava – poseg v osebnostne pravice – pravica do nedotakljivosti v zasebnem življenju – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Med osebnostne pravice sodi tudi pravica do nedotakljivosti v zasebnem življenju. V sodobnem življenju posameznika se pojem zasebnosti na eni strani oži (v mnogih pogledih se zaradi pojava množičnih medijev pričakuje večja izpostavljenost javnosti), po drugi strani pa se ta pojem širi in zajema vedno več vidikov življenja, kjer posameznik utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti. Tako je tudi tožnica v obravnavanem primeru utemeljeno pričakovala, da ji bo na najetem garažnem prostoru zagotovljena ustrezna stopnja zasebnosti in nedotakljivosti. V to varovano sfero pa je grobo, naklepno in sistematično posegel toženec.
stroški – stroški postopka – prosti preudarek – spori iz razmerij med starši in otroci – kriterij uspeha
V postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroci odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Kriterijev pri uporabi prostega preudarka je več – od premoženjskega stanja strank in razlogov za spor, do uspeha v pravdi. Sodišče mora skratka pri odločitvi o stroških postopka upoštevati vse okoliščine primera.
ZDR člen 7. ZJU člen 16. Kolektivna pogodba za negospodarstvo člen 40, 40/1.
zamudna sodba - regres za letni dopust - kolektivna pogodba
KPND določa minimalni znesek regresa za letni dopust v višini zajamčene plače, v kolektivni pogodbi tožene stranke pa je bila ta pravica zakonito določena v višjem znesku, to je v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih preostalih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo in tožnici prisodilo razliko v regresu do višine regresa, kot izhaja iz kolektivne pogodbe tožene stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – obveščanje delodajalca – doječa mati
Za presojo varstva, ki ga je uživala tožnica kot doječa delavka, je odločilno, ali je tožnica toženo stranko sploh seznanila s tem, da otroka doji, oziroma ali je bila tožena stranka s tem seznanjena. Glede na dejansko ugotovitev, da je bila tožena stranka seznanjena šele s prejemom tožbe (ne pa pred tem), tožnici ni bila dolžna zagotoviti varstva, ampak ji je lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
obstoj delovnega razmerja – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Tožnica je v 2., 3, in 4. točki tožbenega zahtevka sicer res zahtevala plačilo plač in regresov za letni dopust, torej denarne zahtevke iz delovnega razmerja, vendar je odločitev o tem delu tožbenega zahtevka odvisna od odločitve o obstoju delovnega razmerja, torej od priznanja delovnega razmerja v vtoževanem obdobju. Tožnica bi lahko za sporno obdobje uspešno uveljavljala pravice iz delovnega razmerja le v primeru, da bi bilo predhodno ugotovljeno, da je delovno razmerje obstajalo. Ker pa je tožbo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja vložila prepozno, je ta nedopustna in se – tudi v delu, v katerem vsebuje denarne zahtevke za to obdobje – zavrže.
Pridobitev pravice do celotnega letnega dopusta in s tem posledično do regresa za letni dopust je pogojena s časom nepretrganega delovnega razmerja, kar pomeni, da je tudi delavec, ki je upravičeno odsoten z dela upravičen do regresa za letni dopust.
Tožnik sklepa o odmeri nagrade sodnemu izvedencu ne more izpodbijati z lastno oceno kvalitete podanega izvedenskega mnenja. Pa tudi sicer kvaliteta izvedenskega mnenja ni merilo, na katerega bi bilo sodišče pri odmeri nagrade vezano.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog – verodostojnost obdolženčevega zagovora – dokazna ocena
Skladnost s povprečno življenjsko izkušnjo ter logična brezhibnost še ne zagotavljata sprejemljivosti obdolženčevega zagovora. Ta se ocenjuje enakovredno z drugimi dokazi, ki v spoznavnem smislu zagovor bodisi presežejo in terjajo posameznikovo obsodbo ali pa so tako šibki, da posameznikove obsodbe ne dovoljujejo.
odpravnina – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – izpolnitev obveznosti – dodatek k plači – dodatek za delovno dobo
Čeprav je tožnici odpravnino izplačal nekdanji direktor in lastnik tožene stranke kot fizična oseba, ne pa tožena stranka, tožnica ne more od tožene stranke še enkrat zahtevati izplačila odpravnine.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
čas za pripravo obrambe - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vabilo na zagovor
Ker je glavni namen roka, ki mora poteči med prejemom vabila in zagovorom, da ima delavec dovolj časa, da se učinkovito pripravi na zagovor, ob dejstvih, da se je tožnik zagovora udeležil, da je zagovor osebno podal in da si je za zagovor zagotovil tudi strokovno pomoč, tožniku pravica do zagovora ni bila kršena, kljub temu, da je imel za pripravo na zagovor dva delovna dneva in ne tri delovne dni.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-11, 54, 204, 204/1, 204/2, 204/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev – uvajanje novih programov – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
V zadnji pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki jo je tožnica sklenila s toženo stranko, je kot razlog za sklenitev navedeno delo v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa in usposabljanja delavca, prejšnje pogodbe o zaposlitvi pa so bile sklenjene iz različnih razlogov. Ker tožena stranka teh razlogov ni dokazala, saj je šlo pri prodajnih akcijah za novosti, o katerih so se delavke usposabljale sproti, pri toženi stranki pa je vedno potekala kakšna akcija, padec prometa oziroma poslovni riziko pa ni zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ni podan zakonsko določeni razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in je treba šteti, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
pravnomočno razsojena zadeva - res iudicata - stvarna služnost – služnost uporabe dvorišča za dostop z vozili – obseg priposestvovane služnosti
Ker je bilo že pravnomočno odločeno o tožbenih zahtevkih, kolikor so se nanašali na vožnjo z osebnimi vozili, sodišče prve stopnje ne bi smelo več odločati o teh zahtevkih (res iudicata), temveč je lahko odločalo le še o uporabi spornega dela zemljišča z drugimi vrsti vozil (dostavnimi in tovornimi vozili).
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 43, 43/4, 46, 46/1, 46/1-1, 46a, 46a/1, 46a/1-2, 47, 47/1, 47/1-2.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - višina nagrade
Pritožbene navedbe, ki po vsebini predstavljajo pripombe na izdelano izvedensko mnenje, niso pravno upoštevne v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu.
Ker je izvedenec izdelal izvedensko mnenje v skladu z navodili sodišča prve stopnje, mu za opravljeno delo pripada nagrada in nadomestilo za stroške.
Ker je vložnik sodišču posredoval vlogo v tujem jeziku, ga je sodišče prve stopnje pravilno pozvalo, da vlogo popravi tako, da jo prevede v slovenski jezik, in ga tudi pravilno opozorilo, da bo v nasprotnem primeru vlogo zavrglo. Ker vložnik v danem roku vloge ni popravil, je sodišče prve stopnje vlogo utemeljeno kot nepopolno in s tem nesposobno za obravnavanje zavrglo.
priposestvovanje služnosti – nepravo priposestvovanje služnosti – način izvrševanja služnosti – redna uporaba poti
Služnost je mogoče priposestvovati le v obsegu in na način, kot se je izvrševala celo priposestvovalno dobo.
Če je tožnik vozil po sporni poti le zelo občasno („kakor kdaj“), za dovoz do gospodujoče nepremičnine pa uporabljal tudi druge poti, služnosti ni mogel priposestvovati.
odškodninska odgovornost izvajalca gradnje – prečkanje gradbišča – udrtina na gradbišču – padec na gradbišču
Nezavarovana vdrtina, ki naj bi bila vzrok padca, je bila na gradbišču, spričo česar, zavarovancu toženke ni mogoče očitati, da bi morala biti posebej označena, saj je gradbišče namenjeno delavcem in ne peščcem.
Če je obstajala prava volja za sklenitev prodajne pogodbe, posel ni navidezen.
Pobot terjatve kot način delnega plačila kupnine ne spreminja pravne narave kupoprodajne pogodbe, tožeča stranka pa ni pogodbena stranka, zato ne more zahtevati, da pogodba iz tega razloga nima pravnega učinka (prvi odstavek 50. člena).
Časovna neomejenost uveljavljanja ničnosti zaradi varstva pravnega prometa zahteva restriktivno obravnavo ničnostnih zahtevkov, kar pomeni, da mora upnik poleg pravne koristi izkazati tudi javni interes, ki se kaže tudi v tem, da izkaže utemeljene razloge zaradi katerih, mu pravni učinki po tožbi za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ne nudijo ustreznega pravnega varstva.
ZDen člen 2, 74, 78, 78/1, 81. ZD člen 123, 123/1, 125, 139, 174.
dedovanje denacionaliziranega premoženja po oporoki – navedba premoženja v oporoki – krog dedičev denacionaliziranega premoženja – uvedba dedovanja – oporočno dedovanje – vstopna pravica
Glede na to, da je odškodnina v obliki obveznic SOD-a, upoštevajoč pri tem 2. člen ZDen, le ena od oblik denacionalizacije nekdaj podržavljenega premoženja, ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da zapustnik z oporoko s tem premoženjem, ki ga je opredelil z navedbo parc. št. in ki je bilo kasneje vrnjeno v obliki obveznic, ni razpolagal. V 81. členu ZDen ni podlage za zahtevo, da bi oporočitelj v oporoki izrecno opredelil tudi obliko v kateri mu bo podržavljeno premoženje vrnjeno.
Kdaj je dedovanje uvedeno in po katerem trenutku se presoja krog dedičev, ZDen ureja drugače kot ZD. Tako se po 1. odstavku 123. člena ZD dedovanje uvede s smrtjo zapustnika, po 1. odstavku 78. člena ZDen pa z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – stvarna pristojnost – pravnomočnost sklepa o izvršbi – območje, na katerem leži nepremičnina
Sodišče, kadar dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke.
Za odločanje o vpisih v zemljiško knjigo je na prvi stopnji krajevno pristojno tisto zemljiškoknjižno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, na katero se vpis nanaša.