redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro
Glede na to, da je bil tožnik med vsemi primerljivimi delavci najnižje ocenjen, mu je tožena stranka upravičeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
zamudna sodba - pritožba - preizkus po uradni dolžnosti - sklep o zavrženju pritožbe
Glede na to, da je toženec v pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe (zoper zamudno sodbo) kot prepozne navajal le dejstva, ki se nanašajo na zmotno oz. nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z odločitvijo v zamudni sodbi, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep presodilo le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45, 48, 48/1. ZPP člen 244, 254, 254/2, 254/3.
zdraviliško zdravljenje - podaljšano zdraviliško zdravljenje - dokazovanje - sodni izvedenec
Odločbi toženke, da se tožniku ne prizna pravica do podaljšanega zdraviliškega zdravljenja za 7 dni, sta zakoniti, saj tako iz mnenja imenovane zdravnice kot iz mnenja izvedenca ortopeda izhaja, da z enotedenskim podaljšanjem zdravljenje v zdravilišču pri tožniku ne bi dosegli bistvenega izboljšanja uspeha rehabilitacije.
Do invalidnine niso upravičeni le zavarovanci, pri katerih do telesne okvare (mišične atrofije, zmanjšane funkcije zgornjega uda, omejene gibljivosti sklepov) pride zaradi bolezni, ampak tudi zavarovanci, pri katerih le-ta nastane kot posledica poškodbe.
Pritožnica v pritožbi ne navaja, da dejstev v zvezi s priposestvovanjem ni mogla navesti pred zaključkom prvostopenjskega postopka. S trditvami, da je stečajni dolžnik imel navedeno nepremičnino v dobroverni lastniški posesti že od leta 1990 dalje do začetka stečajnega postopka ter bi zato moral stečajni upravitelj vložiti tožbo zaradi priposestvovanja, pritožnica ne more uspeti, saj bi navedena dejstva lahko navajala tekom obravnavanega stečajnega postopka, česar pa ni storila.
odločba imenovanega zdravnika - pritožba - rok za pritožbo
Kljub pravilnemu pravnemu pouku, da se je mogoče zoper odločbo imenovanega zdravnika pritožiti v 5 delovnih dneh, je tožnik pritožbo vložil prepozno. Zato jo je imenovani zdravnik s sklepom pravilno zavrgel.
Tožnica je sodišču posredovala nepopolno in nerazumljivo vlogo, tako da jo je sodišče utemeljeno pozvalo na dopolnitev vloge ter jo hkrati opozorilo na možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. Ker kljub temu tožnica vloge ni ustrezno dopolnila, je sodišče njeno vlogo (tožbo) utemeljeno zavrglo.
Dejstvo, da je bil tožnik ob sklenitvi pogodbe o štipendiranju star 15 let, z ničemer ne vpliva na njegovo obveznost vrnitve neupravičeno prejetih zneskov štipendije, ker mladoletnik postane civilno deliktno sposoben z dopolnjenim 14. letom in odgovarja po splošnih pravilih o odgovornosti za škodo.
Če je tožba umaknjena se šteje, kot da nikoli ni bila vložena. To ne velja le za njene materialnopravne učinke, ampak tudi za procesne. Ker je tako, ni razlogov, da se tožnik, ki je umaknil tožbo, ne bi mogel kasneje (do konca glavne obravnave) pridružiti tožniku, ki v pravdi vztraja. Na strani tožeče stranke ni posebnih predpostavk za naknadno sosporništvo tako kot v primeru naknadnega sosporništva na pasivni strani. Pogoj za dovoljenost naknadnega sosporništva na aktivni strani je le izpolnjenost pogojev iz prvega odstavka 191. člena ZPP, torej, da so pristopili tožnik in prvotni tožnik v sosporništvu.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delovnopravna kontinuiteta – prevzem delavcev
Pri odmeri odpovednega roka in pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi se upošteva vsa delovna doba pri delodajalcu in (ali) pri njegovih pravnih prednikih ne glede na morebitne vmesne prekinitve.
ZDR člen 86, 86/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - neupravičena uporaba - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik, ki je bil kot delavec tožene stranke zadolžen in odgovoren za vodenje evidenc športnih izkaznic, je s hkratno uporabo dveh izkaznic in obiskom savn kršil pogodbo in s tem tudi svoje delovne obveznosti. Glede na značaj dela uslužbenca na delovnem mestu, ki zahteva visoko stopnjo zaupanja in varovanja ugleda, so podane okoliščine, zaradi katerih s tožnikovim delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, tako da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Za obdobje, v katerem je bila višina plače javnega uslužbenca določena z dokončno odločbo tožene stranke, tožnik ne more uspešno uveljavljati tožbenega zahtevka za plačilo razlike do višje plače.
prisilna hospitalizacija – vrednost spornega predmeta – odmera nagrade odvetniku – izplačilo nagrade iz državnega proračuna
Odvetniške nagrade so določene na tri načine: glede na vrednost predmeta odvetniške storitve, v nespremenljivih zneskih ali v razponu dveh nespremenljivih zneskov. Odmerijo se po tarifi, ki je sestavni del ZOdvT. Znižanje, ki ga je uporabilo prvo sodišče, se uporabi le za nagrade, ki so določene v nespremenljivih vrednostih ali v razponu. Te so v tarifi določene za izrecno naštete postopke. Med njimi nepravdnega postopka prisilne hospitalizacije ni. Nagrada za ta postopek je odvisna od vrednosti spornega predmeta. Znižanje od nagrad, ki se določajo glede na vrednost spornega predmeta in ki se izplačujejo iz državnega proračuna, pa je urejeno v 36. členu ZOdvT.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za odgovor na tožbo
Dejstvo, da je tožena stranka v času, ko je prejela poziv za podajo odgovora na tožbo, koristila očetovski dopust, ne more predstavljati upravičenega razloga, zaradi katerega je zamudila rok za podajo odgovora na tožbo.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje
Glede na to, da iz mnenj tožničine lečeče zdravnice in specialistov izhaja, da se njeno zdravstveno stanje slabša, je najmanj preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da ne izpolnjuje pogojev za zdraviliško zdravljenje, ki temelji na mnenju zdravnika - ortopeda, podanem v predhodnem sodnem sporu, ki se je končal pred letom in pol.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0065921
OZ člen 186, 186/3.
pravica do zasebnosti – varstvo osebnostnih pravic – svoboda izražanja – duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zasebnosti
Ko se ugotavlja, ali je prišlo z objavo določenega članka do kršitve pravice do zasebnosti, je treba presojati članek kot celoto, njegov celoten pomen, ki je lahko razviden iz konteksta naslova, fotografij, grafične zasnove, poudarkov, njihov na običajen pomen in pri tem imeti v mislih povprečnega bralca.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nevarna stvar - imetnik nevarne stvari - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Tožnik je uveljavljal plačilo odškodnine za nesrečo pri delu od prvotožene stranke (delodajalca) in drugotožene stranke (lastnika avtodvigala, ki je tožnika poškodovalo). Za obravnavo tožbe zoper drugotoženo stranko (ki ni niti tožnikov delodajalec niti zavarovalnica) delovno sodišče ni stvarno pristojno sodišče.
Tožena stranka tožeči stranki ni predložila dokazila o uspešno opravljenem 2. letniku študija niti ni tožeče stranke obvestila o razlogih za nedokončanje študija. Zato je tožeča stranka utemeljeno izdala odločbo, s katero je toženi stranki pravica do republiške štipendije prenehala, in toženo stranko pozvala na sklenitev dogovora o načinu vračila štipendije. Ker se tožena stranka na poziv ni odzvala, je bila dolžna znesek izterjati po sodni poti.
Sestopanje po marmornatih policah v savni, ki so vlažne in mokre, posebej, ko gre za parno savno, ne predstavlja nevarnosti, ki bi bila v zvezi z obiskom parne savne neobičajna in ne predstavljajo tako velikega dejavnika tveganja, da bi bilo mogoče sestop po marmornatih policah (četudi je to edini sestop z najvišje police) ovrednotiti kot nevarno stvar.
Tožnik v spornem obdobju ni bil upravičen do izplačila starostne pokojnine, ker je imel status zavarovanca v obveznem zavarovanju, tako da je tožena stranka utemeljeno odločila, da je dolžan neupravičeno izplačane zneske pokojnine v tem obdobju vrniti.