ZDR člen 86, 86/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - neupravičena uporaba - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik, ki je bil kot delavec tožene stranke zadolžen in odgovoren za vodenje evidenc športnih izkaznic, je s hkratno uporabo dveh izkaznic in obiskom savn kršil pogodbo in s tem tudi svoje delovne obveznosti. Glede na značaj dela uslužbenca na delovnem mestu, ki zahteva visoko stopnjo zaupanja in varovanja ugleda, so podane okoliščine, zaradi katerih s tožnikovim delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, tako da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Glede na prvi odstavek 13. člena ZPP ugotavljanje dejstva ne predstavlja reševanja predhodnega vprašanja, ki je po 206. členu ZPP utemeljen razlog za prekinitev postopka.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - elementi odškodninskega delikta - dokazno breme - trditveno breme - nedopustno ravnanje - varno delo
Po splošnem pravilu o odškodninski odgovornosti, ki določa kot temeljno krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, je oškodovanec tisti, ki mora zatrjevati in dokazati obstoj prvih treh predpostavk odškodninske odgovornosti (nedopustno ravnanje, škoda in vzročna zveza). V zvezi s temi predpostavkami pomanjkljive trditvene podlage ne more nadomestiti oziroma dopolnjevati z izvedenimi dokazi. To pomeni, da bi moral tožnik konkretno navesti, v čem je bilo nedopustno ravnanje tožene stranke (v čem ni zadostila pogojem za varno delo), ne zadošča, da se je v tem okviru le skliceval na izpovedi prič oziroma na ugotovitve sodnega izvedenca.
ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 191, 191/1, 215, 222. ZPIZ/92 člen 13, 202, 202/3, 227. ZPIZ/83 člen 10, 11, 107. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 79.
starostna pokojnina - pogoji za priznanje pravice - pokojninska doba - pogoj plačila prispevkov - član gospodinjstva - kmet
Za sporno obdobje je tožnik vložil prijavo v zavarovanje kot član gospodinjstva (in ne kot kmet), poleg tega pa za to obdobje tudi niso bili plačani prispevki, tako da ni podlage, da bi se upoštevalo kot pokojninska doba za priznanje pravice do starostne pokojnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro
Glede na to, da je bil tožnik med vsemi primerljivimi delavci najnižje ocenjen, mu je tožena stranka upravičeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Ker je zavarovanec, tožnikov delavec, z dnem 3. 10. 2008 zaključil poklicno rehabilitacijo, mu je toženec z odločbo utemeljeno priznal pravico do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom od 4. 10. 2008 dalje. Kdaj in če bo tožnik, zavarovančev delodajalec, zavarovancu priznano pravico do premestitve zagotovil in z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi, je v njegovi domeni.
Tožena stranka tožeči stranki ni predložila dokazila o uspešno opravljenem 2. letniku študija niti ni tožeče stranke obvestila o razlogih za nedokončanje študija. Zato je tožeča stranka utemeljeno izdala odločbo, s katero je toženi stranki pravica do republiške štipendije prenehala, in toženo stranko pozvala na sklenitev dogovora o načinu vračila štipendije. Ker se tožena stranka na poziv ni odzvala, je bila dolžna znesek izterjati po sodni poti.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane - regres za letni dopust - odpravnina - sodba na podlagi pripoznave - prisilna poravnava
Potrjena prisilna poravnava ne more vplivati na terjatve tožnikov, ki so nastale po dnevu začetka prisilne poravnave nad toženo stranko.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 152, 152/2, 3, 171.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Brusilka, s katero je spornega dne delal tožnik, deluje na električni pogon in je glede na hitrost nevarna, saj ima okrog 5000 vrtljajev na minuto, pa tudi ni mogoče predvideti, kdaj bo zadela v kateri del stene obdelovanca in jo bo pri tem odbilo v nasprotno smer. Pri uporabi te brusilke nastajajo povečana tveganja, povezana s tem, da brusilnega koluta ni mogoče v celoti prekriti s ščitnikom, zato tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik utrpel ob delu z brusilko, odgovarja objektivno.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine – zmanjšanje življenjske aktivnosti – čas izpolnitve – če rok ni določen
Tožnici, ki je v prometni nesreči utrpela nateg vratne hrbtenice, kar predstavlja lahko poškodbo (II. stopnje) po Fisherjevi klasifikaciji telesnih poškodb, pripada pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v znesku 3.500 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v znesku 1.200 EUR.
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - ponovna odmera - pravnomočnost
Ker je bilo o tožnikovi pravici do starostne pokojnine pravnomočno odločeno in se ni spremenilo niti dejansko niti pravno stanje do izdaje izpodbijanega sklepa o zavrženju tožnikove zahteve za ponovno odmero pokojnine, je tožena stranka tožnikovo zahtevo utemeljeno zavrgla.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva - rok
Z oziroma na to, da je tožnik v sporu, katerega obnovo predlaga, v pritožbenem postopku (skoraj) v celoti uspel, pred vročitvijo sodbe Vrhovnega sodišča RS, s katero je bila odločitev spremenjena, tako da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ni imel pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev, na podlagi bi bila zanj izdana ugodnejša odločba. Iz tega razloga je treba šteti, da je rok za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev začel teči šele z vročitvijo sodbe Vrhovnega sodišča RS.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nevarna stvar - imetnik nevarne stvari - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Tožnik je uveljavljal plačilo odškodnine za nesrečo pri delu od prvotožene stranke (delodajalca) in drugotožene stranke (lastnika avtodvigala, ki je tožnika poškodovalo). Za obravnavo tožbe zoper drugotoženo stranko (ki ni niti tožnikov delodajalec niti zavarovalnica) delovno sodišče ni stvarno pristojno sodišče.
ZIZ člen 15, 107, 115, 120, 120/3, 154, 155, 156, 157, 157/1. ZPP člen 343, 343/1, 351, 351/1, 366, 366/1.
terjatev na izročitev ali dobavo premičnin – sklep o prenosu terjatve – prenos v izterjavo – pritožba dolžnikovega dolžnika - nedovoljena pritožba – pravni interes
Dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve na izročitev ali dobavo premičnin, ki jo ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika in ki ima v skladu s 154. členom ZIZ učinek prenosa v izterjavo, saj ta sklep ne posega v pravni položaj dolžnikovega dolžnika.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - revizija - postulacijska sposobnost
Tožnikove vloge, ki jo je izrecno poimenoval kot "pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje" sodišče ne bi smelo obravnavati kot revizije, ampak kot pritožbo, ki ni dovoljena. Glede na to, da je sodišče vlogo zavrglo, ker jo je tožnik vložil sam, pa ne gre za univerzitetno diplomiranega pravnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom, pritožbeno sodišče v odločitev ni poseglo.
Pritožnica v pritožbi ne navaja, da dejstev v zvezi s priposestvovanjem ni mogla navesti pred zaključkom prvostopenjskega postopka. S trditvami, da je stečajni dolžnik imel navedeno nepremičnino v dobroverni lastniški posesti že od leta 1990 dalje do začetka stečajnega postopka ter bi zato moral stečajni upravitelj vložiti tožbo zaradi priposestvovanja, pritožnica ne more uspeti, saj bi navedena dejstva lahko navajala tekom obravnavanega stečajnega postopka, česar pa ni storila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka je delo na delovnem mestu, na katerem je bil tožnik edini izvajalec, razdelila med nekatere preostale zaposlene, zaradi česar tožnikovega dela ni več potrebovala. Posledično mu je utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Iz mnenja invalidske komisije izhaja, da je tožnica v spornem obdobju potrebovala vzpodbudo in nadzor ter da se je občasno samostojno hranila, ne pa, da je povsem nezmožna samostojnega hranjenja, kar bi jo opravičevalo do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku.