Iz mnenja invalidske komisije izhaja, da je tožnica v spornem obdobju potrebovala vzpodbudo in nadzor ter da se je občasno samostojno hranila, ne pa, da je povsem nezmožna samostojnega hranjenja, kar bi jo opravičevalo do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nevarna stvar - imetnik nevarne stvari - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Tožnik je uveljavljal plačilo odškodnine za nesrečo pri delu od prvotožene stranke (delodajalca) in drugotožene stranke (lastnika avtodvigala, ki je tožnika poškodovalo). Za obravnavo tožbe zoper drugotoženo stranko (ki ni niti tožnikov delodajalec niti zavarovalnica) delovno sodišče ni stvarno pristojno sodišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro
Glede na to, da je bil tožnik med vsemi primerljivimi delavci najnižje ocenjen, mu je tožena stranka upravičeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 86, 86/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - neupravičena uporaba - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik, ki je bil kot delavec tožene stranke zadolžen in odgovoren za vodenje evidenc športnih izkaznic, je s hkratno uporabo dveh izkaznic in obiskom savn kršil pogodbo in s tem tudi svoje delovne obveznosti. Glede na značaj dela uslužbenca na delovnem mestu, ki zahteva visoko stopnjo zaupanja in varovanja ugleda, so podane okoliščine, zaradi katerih s tožnikovim delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, tako da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0065921
OZ člen 186, 186/3.
pravica do zasebnosti – varstvo osebnostnih pravic – svoboda izražanja – duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zasebnosti
Ko se ugotavlja, ali je prišlo z objavo določenega članka do kršitve pravice do zasebnosti, je treba presojati članek kot celoto, njegov celoten pomen, ki je lahko razviden iz konteksta naslova, fotografij, grafične zasnove, poudarkov, njihov na običajen pomen in pri tem imeti v mislih povprečnega bralca.
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - ponovna odmera - pravnomočnost
Ker je bilo o tožnikovi pravici do starostne pokojnine pravnomočno odločeno in se ni spremenilo niti dejansko niti pravno stanje do izdaje izpodbijanega sklepa o zavrženju tožnikove zahteve za ponovno odmero pokojnine, je tožena stranka tožnikovo zahtevo utemeljeno zavrgla.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - revizija - postulacijska sposobnost
Tožnikove vloge, ki jo je izrecno poimenoval kot "pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje" sodišče ne bi smelo obravnavati kot revizije, ampak kot pritožbo, ki ni dovoljena. Glede na to, da je sodišče vlogo zavrglo, ker jo je tožnik vložil sam, pa ne gre za univerzitetno diplomiranega pravnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom, pritožbeno sodišče v odločitev ni poseglo.
Za obdobje, v katerem je bila višina plače javnega uslužbenca določena z dokončno odločbo tožene stranke, tožnik ne more uspešno uveljavljati tožbenega zahtevka za plačilo razlike do višje plače.
Dokazni predlog z zaslišanjem tožene stranke in prič ob dejstvu, da toženec ni zatrjeval, v kakšni funkciji so navedene priče na sestanku solastnikov dne 11.12.1998 nastopale, niti tega, koliko je znašal njihov solastniški delež, je očitno neprimeren dokaz za ugotavljanje dejstva, ali je bila pogodba o upravljanju dne 11.12.1998 odpovedana z zadostno večino solastnikov.
Če je tožba umaknjena se šteje, kot da nikoli ni bila vložena. To ne velja le za njene materialnopravne učinke, ampak tudi za procesne. Ker je tako, ni razlogov, da se tožnik, ki je umaknil tožbo, ne bi mogel kasneje (do konca glavne obravnave) pridružiti tožniku, ki v pravdi vztraja. Na strani tožeče stranke ni posebnih predpostavk za naknadno sosporništvo tako kot v primeru naknadnega sosporništva na pasivni strani. Pogoj za dovoljenost naknadnega sosporništva na aktivni strani je le izpolnjenost pogojev iz prvega odstavka 191. člena ZPP, torej, da so pristopili tožnik in prvotni tožnik v sosporništvu.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva - rok
Z oziroma na to, da je tožnik v sporu, katerega obnovo predlaga, v pritožbenem postopku (skoraj) v celoti uspel, pred vročitvijo sodbe Vrhovnega sodišča RS, s katero je bila odločitev spremenjena, tako da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ni imel pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev, na podlagi bi bila zanj izdana ugodnejša odločba. Iz tega razloga je treba šteti, da je rok za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev začel teči šele z vročitvijo sodbe Vrhovnega sodišča RS.
Ker je zavarovanec, tožnikov delavec, z dnem 3. 10. 2008 zaključil poklicno rehabilitacijo, mu je toženec z odločbo utemeljeno priznal pravico do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom od 4. 10. 2008 dalje. Kdaj in če bo tožnik, zavarovančev delodajalec, zavarovancu priznano pravico do premestitve zagotovil in z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi, je v njegovi domeni.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine – zmanjšanje življenjske aktivnosti – čas izpolnitve – če rok ni določen
Tožnici, ki je v prometni nesreči utrpela nateg vratne hrbtenice, kar predstavlja lahko poškodbo (II. stopnje) po Fisherjevi klasifikaciji telesnih poškodb, pripada pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v znesku 3.500 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v znesku 1.200 EUR.
Glede na prvi odstavek 13. člena ZPP ugotavljanje dejstva ne predstavlja reševanja predhodnega vprašanja, ki je po 206. členu ZPP utemeljen razlog za prekinitev postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - diskriminacija
Tožena stranka je tožniku zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je v posledici slabše finančne situacije ukinila njegovo delovno mesto.
Pritožnica v pritožbi ne navaja, da dejstev v zvezi s priposestvovanjem ni mogla navesti pred zaključkom prvostopenjskega postopka. S trditvami, da je stečajni dolžnik imel navedeno nepremičnino v dobroverni lastniški posesti že od leta 1990 dalje do začetka stečajnega postopka ter bi zato moral stečajni upravitelj vložiti tožbo zaradi priposestvovanja, pritožnica ne more uspeti, saj bi navedena dejstva lahko navajala tekom obravnavanega stečajnega postopka, česar pa ni storila.
dodatek za tujo nego in pomoč - dokončnost - pravnomočnost
Za obdobje pred izdajo izpodbijane odločbe je bilo že pravnomočno odločeno, da tožnica nima pravice do dodatka za tujo nego in pomoč. V takšno pravnomočno odločitev bi se lahko poseglo le z uporabo izrednih pravnih sredstev.
ZIZ člen 15, 107, 115, 120, 120/3, 154, 155, 156, 157, 157/1. ZPP člen 343, 343/1, 351, 351/1, 366, 366/1.
terjatev na izročitev ali dobavo premičnin – sklep o prenosu terjatve – prenos v izterjavo – pritožba dolžnikovega dolžnika - nedovoljena pritožba – pravni interes
Dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve na izročitev ali dobavo premičnin, ki jo ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika in ki ima v skladu s 154. členom ZIZ učinek prenosa v izterjavo, saj ta sklep ne posega v pravni položaj dolžnikovega dolžnika.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta
Ker sodišče prve stopnje ni moglo z gotovostjo zaključiti, da se je tožnik poškodoval na delu pri toženi stranki (ni dokazano, zlasti z upoštevanjem mnenja sodnega izvedenca, da je do poškodbe - padca pokrova na nožni palec - prišlo, tako kot je zatrjeval tožnik), je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljeno zavrnilo.