nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - elementi odškodninskega delikta - dokazno breme - trditveno breme - nedopustno ravnanje - varno delo
Po splošnem pravilu o odškodninski odgovornosti, ki določa kot temeljno krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, je oškodovanec tisti, ki mora zatrjevati in dokazati obstoj prvih treh predpostavk odškodninske odgovornosti (nedopustno ravnanje, škoda in vzročna zveza). V zvezi s temi predpostavkami pomanjkljive trditvene podlage ne more nadomestiti oziroma dopolnjevati z izvedenimi dokazi. To pomeni, da bi moral tožnik konkretno navesti, v čem je bilo nedopustno ravnanje tožene stranke (v čem ni zadostila pogojem za varno delo), ne zadošča, da se je v tem okviru le skliceval na izpovedi prič oziroma na ugotovitve sodnega izvedenca.
sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - fikcija umika tožbe
Sklicevanje tožnice, da je zaradi iskanja sodišča zamudila narok, ni upravičen razlog za izostanek z naroka. Zaradi izostanka z naroka (poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo) je sodišče utemeljeno štelo, da je tožnica umaknila tožbo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - sklenitev sporazuma - čakanje na delo - invalid III. kategorije
Zaradi delovne nesreče je tožnik postali invalid III. kategorije in ni bil več sposoben opravljati svojega dela. Kljub temu ni mogoče šteti, da bi se s podpisom sporazuma, s katerim je bilo urejeno plačilo za čas čakanja na delo do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in je vseboval tudi določbo oz. izjavo, da ni odprtih zadev na strani delavca, odpovedal pravici do odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v delovni nesreči.
Sodišče lahko sklep o oprostitvi plačila taks med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena.
Določila čl. 319 ZPP in 324/III ZPP nalagajo posebno oblikovanost izreka sodbe glede na procesno uveljavljanje pobota, določba čl. 310 ZPP pa v zvezi z zahtevki po nasprotni tožbi nalaga odločitev o takšnem zahtevku.
invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - ocena delazmožnosti - opis delovnega mesta - sodni izvedenec - invalidska komisija
Tožnica že od leta 1994 ni opravljala dela v kuhinji, ampak je opravljala delo "priprava daril" oz. "izdelava darilnih predmetov". Iz tega razloga se je njena delazmožnost pravilno ocenjevala glede na to delo, tako se je delazmožnost ocenjevala že v predhodnem postopku. Ker v novem postopku ni bilo ugotovljenega poslabšanja zdravstvenega stanja, tožbeni zahtevek za priznanje dodatnih pravic iz invalidskega zavarovanja ni utemeljen.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prava volja - vročanje
Drugače kot odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je enostranski akt in ki učinkuje z vročitvijo, sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi učinkuje s samim podpisom pogodbenih strank, zaradi česar se tudi predvideva, da vsaka stranka ob podpisu prejme svoj izvod sporazuma. Iz tega logično sledi, da nobena stranka ni zavezana drugi pošiljati njenega izvoda sporazuma, tako da način vročitve tudi ne more biti bistven za presojo zakonitosti prenehanja delovnega razmerja (na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - diskriminacija
Tožena stranka je tožniku zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je v posledici slabše finančne situacije ukinila njegovo delovno mesto.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delovnopravna kontinuiteta – prevzem delavcev
Pri odmeri odpovednega roka in pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi se upošteva vsa delovna doba pri delodajalcu in (ali) pri njegovih pravnih prednikih ne glede na morebitne vmesne prekinitve.
Tožnica je sodišču posredovala nepopolno in nerazumljivo vlogo, tako da jo je sodišče utemeljeno pozvalo na dopolnitev vloge ter jo hkrati opozorilo na možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. Ker kljub temu tožnica vloge ni ustrezno dopolnila, je sodišče njeno vlogo (tožbo) utemeljeno zavrglo.
Za obdobje, v katerem je bila višina plače javnega uslužbenca določena z dokončno odločbo tožene stranke, tožnik ne more uspešno uveljavljati tožbenega zahtevka za plačilo razlike do višje plače.
Tožena stranka ni odgovorna za škodo v obliki poslabšanja zdravja, do katerega je prišlo pri tožnici zaradi stresnega dela, saj je tožnica v času bolniškega staleža prihajala na delo po lastni volji. Tožena stranka tega od nje ni zahtevala, kar pomeni, da škoda ni rezultat njenega nedopustnega ravnanja.
zamudna sodba - pritožba - preizkus po uradni dolžnosti - sklep o zavrženju pritožbe
Glede na to, da je toženec v pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe (zoper zamudno sodbo) kot prepozne navajal le dejstva, ki se nanašajo na zmotno oz. nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z odločitvijo v zamudni sodbi, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep presodilo le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti.
Dejstvo, da je bil tožnik ob sklenitvi pogodbe o štipendiranju star 15 let, z ničemer ne vpliva na njegovo obveznost vrnitve neupravičeno prejetih zneskov štipendije, ker mladoletnik postane civilno deliktno sposoben z dopolnjenim 14. letom in odgovarja po splošnih pravilih o odgovornosti za škodo.
Pritožnica v pritožbi ne navaja, da dejstev v zvezi s priposestvovanjem ni mogla navesti pred zaključkom prvostopenjskega postopka. S trditvami, da je stečajni dolžnik imel navedeno nepremičnino v dobroverni lastniški posesti že od leta 1990 dalje do začetka stečajnega postopka ter bi zato moral stečajni upravitelj vložiti tožbo zaradi priposestvovanja, pritožnica ne more uspeti, saj bi navedena dejstva lahko navajala tekom obravnavanega stečajnega postopka, česar pa ni storila.
Ker v prekinitvah delovnega razmerja pri tožniku ni šlo za situacije, zaradi katerih bi bilo treba v pogledu pravic iz delovnega razmerja pričeti delovno dobo šteti znova, saj je tožnik z manjšimi prekinitvami iz razloga na strani delodajalca nadaljeval z istim delom vrsto let, je treba celotno delovno dobo upoštevati pri odločanju o višini odpravnine, do katere je tožnik upravičen.
odločba imenovanega zdravnika - pritožba - rok za pritožbo
Kljub pravilnemu pravnemu pouku, da se je mogoče zoper odločbo imenovanega zdravnika pritožiti v 5 delovnih dneh, je tožnik pritožbo vložil prepozno. Zato jo je imenovani zdravnik s sklepom pravilno zavrgel.
Do invalidnine niso upravičeni le zavarovanci, pri katerih do telesne okvare (mišične atrofije, zmanjšane funkcije zgornjega uda, omejene gibljivosti sklepov) pride zaradi bolezni, ampak tudi zavarovanci, pri katerih le-ta nastane kot posledica poškodbe.
predhodne odredbe – domneva nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi menice – namen zavarovanja – ukrepi sprejeti v predkazenskem postopku
Predhodne odredbe pomenijo način zavarovanja terjatev. S predhodno odredbo dobi upnik zavarovanje na premoženju dolžnika, tako da se bo lahko kasneje, ko bo izvršilni naslov postal pravnomočen in izvršljiv, iz tega premoženja lahko poplačal. Kot izhaja iz navedenega je torej namen izdaje predhodne odredbe v zagotovitvi možnosti (bodočega) poplačila upnika. Zato niso brez pomena zatrjevane okoliščine glede očitanih kaznivih dejanj oziroma ukrepov odrejenih v predkazenskem postopku.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta
Ker sodišče prve stopnje ni moglo z gotovostjo zaključiti, da se je tožnik poškodoval na delu pri toženi stranki (ni dokazano, zlasti z upoštevanjem mnenja sodnega izvedenca, da je do poškodbe - padca pokrova na nožni palec - prišlo, tako kot je zatrjeval tožnik), je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljeno zavrnilo.