pogodba o delu – neizpolnitev pogodbe – posledice neizpolnitve pogodbe – prevzem izpolnitve – plačilo za opravljeno delo
Sam obstoj neizpolnitve neposredno nima nobenega vpliva na obstoj pogodbe. Obveznosti ostanejo v veljavi, zato lahko pogodbena stranka, ki ni izpolnila, izpolni kasneje, pogodbi zvesta stranka pa kasnejše izpolnitve ne sme zavrniti, saj sicer pride v upniško zamudo.
Da bi podjemnik pridobil pravico do plačila za opravljeno delo, ni pomembno pravno dejstvo končanja posla, temveč nadaljnje pravno dejstvo izročitve in prevzema opravljenega posla.
predlog za vpis predznambe lastninske pravice – predlog za zaznambo vrstnega reda lastninske pravice
Predlagateljica je na prvi strani sicer res označila kot predmet predloga predznambo lastninske pravice, na drugi strani obrazca, kjer je zapisana zahteva predlagateljice, torej, kakšen vpis naj sodišče opravi, pa je predlagala, da sodišče dovoli zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Povedano pomeni, da je bil dejanski predlog pritožnice slednji, torej da sodišče opravi zaznambo vrstnega reda, ne pa predznambe lastninske pravice.
vmesna sodba – stvarnopravni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje
Stvarnopravnega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja smiselno ni mogoče razčleniti na „temelj“ in „višino“, kar pa je zakonski pogoj za uporabo instituta vmesne sodbe po 315. členu ZPP. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je o tožnikovem zahtevku odločilo z vmesno sodbo, ker je potrebna odmera zemljišča s strani geodeta in parcelacija, kar je povezano z znatnimi stroški, po presoji sodišča druge stopnje ne vzdrži.
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da mora tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, to dokazati, ne pa tisti, ki trdi, da pravice oziroma pravnega razmerja ni.
ZVKSES člen 13, 13/2, 91, 92. ZVPot člen 1, 41, 41/1.
varstvo kupcev stanovanj in enodružinskih hiš – obresti na predplačila
Določba 91. člena ZVKSES le omogoča prodajalcu, ki ima položaj javnega nepremičninskega sklada, da se lahko s kupcem dogovori, da mora ta plačati kupnino še preden so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 92. člena zakona tudi, če ne zagotovi zavarovanja iz drugega odstavka 13. člena zakona. V ničemer pa navedena določba ne izključuje uporabe določbe prvega odstavka 41. člena ZVPot. Zmanjševanje pravic potrošnikov oziroma kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb ni namen zakona, temveč ravno nasprotno.
Pri vprašanju ustrezne specifikacije višine vtoževane terjatve (in s tem sklepčnosti tožbe), je odločilno, kakšna je trditvena podlaga tožeče stranke, dalje, kakšna je ugovorna aktivnost tožene stranke zoper trditveni temelj tožbe in nazadnje, katera dejstva, ki so pomembna za presojo utemeljenosti višine terjatve, so med strankama sporna. (Ne)spornost posameznih odločilnih dejstev je odvisna od konkretizirane procesne aktivnosti strank v luči pravila iz drugega odstavka 214. člena ZPP.
izročitev zaseženega motornega vozila – vračilo kupnine – plačilo odškodnine – pogoji za vrnitev stvari oškodovancu - zakonitost zasega – v okviru pooblastil
Člen 110 ZKP predvideva vrnitev stvari oškodovancu zgolj ob kumulativni izpolnitvi pogojev, da takšne stvari niso več potrebne kot dokaz v kazenskem postopku, ter ob pogoju, da gre za stvari, ki nedvomno pripadajo oškodovancu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069419
ZPP člen 286, 286b. OZ člen 427, 427/5, 434. ZFPPIPP člen 231, 231/1, 231/1-3.
pogodba o prevzemu dolga - regresna pravica - aktivna procesna legitimacija - verjetnost obstoja terjatve - pogodba o prevzemu izpolnitve
Da bi pritožnik izkazal dolžnikov prevzem njegovega dolga do upnika P., d.o.o., po tej pogodbi, bi moral izkazati, da je upnik P., d.o.o., v tak prevzem dolga privolil, sicer ima skladno s petim odstavkom 427. člena OZ taka pogodba učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve. Privolitve upnika P., d.o.o., pa pritožnik ni dokazal. Čim pa je tako, zgolj sklenjena pogodba še ne ustvarja regresne pravice pritožnika do družbe Z., d.o.o. (kot pravnega naslednika družbe O., d.o.o.) kot prevzemnika izpolnitve.
Da bi upnik upravičil svojo aktivno procesno legitimacijo predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika, mora po 3. točki 231. člena ZFPPIPP verjetno izkazati ne le svojo terjatev do dolžnika, pač pa tudi okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.
spor majhne vrednosti – stroški postopka – uspeh v postopku
Primarno pravilo v primeru deljenega uspeha je, da vsaka stranka krije svoje stroške. V primeru, ko bi bila takšna stroškovna odločitev nepravična glede na okoliščine konkretnega primera, pa sodišče lahko odloči, da ena stranka drugi stranki povrne ustrezen del stroškov.
subjektivna sprememba tožbe – naknadno sosporništvo – privolitev tožene stranke – tožba na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice
Od subjektivne spremembe tožbe je treba razlikovati primer, ko želi tožeča stranka tožbo razširiti na novo toženo stranko (poleg prvotno tožene stranke). V tem primeru gre za naknadno sosporništvo na pasivni strani, pri katerem mora biti poleg splošnih predpostavk za nastanek sosporništva iz prvega odstavka 191. člena ZPP podana tudi posebna predpostavka, to je privolitev nove tožene stranke.
osebno vročanje – fikcija vročitve – hišni predalčnik – vročilnica kot javna listina
Ker je vročilnica javna listina in velja za resnično, kar je na njej zapisano in ker tožeča stranka domneve resničnosti njene vsebine ni uspela izpodbiti (niti ni zatrjevala njene neresničnosti), so v celoti neutemeljene pritožbene navedbe, da tožeča stranka plačilnega naloga ni prejela, zaradi česar dolžne sodne takse tudi ni plačala.
oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – ugotavljanje resničnosti dejstev – napačna uporaba materialnega prava
Zakon o sodnih taksah v tretjem odstavku 13. člena določa, da sklep o oprostitvi plačila taks lahko sodišče med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena. Če je sklep razveljavljen zato, ker je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora plačati dvakratnik taks, ki jih je bila oproščena. Navedena dikcija zakonske določbe po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da tudi v primeru, ko sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora preveriti ali bi, ob s strani sodišča ugotovljenem dejanskem premoženjskem stanju prosilca, bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja prosilec sam ali se preživljajo njegovi družinski člani. Če sodišče ugotovi, da bi bila sredstva za preživljanje zaradi plačila sodnih taks občutno zmanjšana kljub temu, da ugotovi, da je strankino premoženjsko stanje boljše, kot ga je sama prikazovala, zaradi same narave instituta oprostitve plačila sodnih taks, po oceni pritožbenega sodišča ne more terjati dvakratnika taks, ki jih je bila stranka oproščena. Tako postopanje pride vpoštev v primeru, ko sodišče ugotovi, da potrebna sredstva za preživljanje kljub plačilu sodne takse, ne bi bila občutno zmanjšana.
zaznamba sklepa o izvršbi – odločanje po uradni dolžnosti – odločanje o vpisih po vrstnem redu – ustavitev izvršbe – izbris zaznambe izvršbe
Da so pogoji za vpis izpolnjeni, je sodišče prve stopnje ugotovilo, pritožbene navedbe o ustavitvi izvršbe so za odločitev v tej zadevi, ko sodišče odloča le o zaznambi izvršbe ter ob tem tudi vknjiži hipoteko po uradni dolžnosti, neupoštevne. V primeru ustavitve izvršbe bo zato moralo zemljiškoknjižno sodišče ravnati v skladu z določbo 90. člena ZZK-1, ki ureja izbris zaznambe izvršbe.
ZPP člen 439. ZIZ člen 23, 62. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6.
upravnik – stroški upravljanja – račun – temelj terjatve – verzija – pogodba o upravljanju
Račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek obveznosti, saj lahko tožeča stranka kot upravnik svoje terjatve uspešno vtožuje tudi brez izstavljenega računa. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve oziroma zahtevka.
Ravnanje tožene stranke, ki ni izvedela nobenega izmed zakonsko določenih postopkov odpovedi, ampak je tožnika med kolektivnim dopustom le odjavila iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, ni zakonito.
izvršilni naslov – načelo formalne legalitete – slabo premoženjsko stanje dolžnika
Ugovor zoper novo izvršilno sredstvo izpostavlja obstoj razlogov iz 7. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter na težko materialno stanje, kar pa kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu določb 55. člena ZIZ, med tem ko se morajo v postopku prisilne izvršbe upoštevati zakonske omejitve na denarne prejemke po 101. in 102. členu ZIZ.
ZIZ člen 15, 55. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365/2, 366, 366/1.
izvršilni naslov – načelo formalne legalitete
V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da je sodišče na vsebino izvršilnega naslova v izvršilnem postopku v celoti vezano. V vsebino izvršilnega naslova ni mogoče posegati, izvršilnega naslova prav tako ni mogoče spreminjati, dolžnica pa tudi ni izkazala, da bi bila sodba na podlagi pripoznave, ki v tem postopku predstavlja izvršilni naslov razveljavljena, odpravljena ali spremenjena.
OZ člen 328, 328/1. ZD člen 142, 142/1, 142/4. ZIZ člen 15, 56a, 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 350, 350/2, 365, 365/1, 366, 366/1.
odgovornost za zapustnikove dolgove – konfuzija (združitev)
V danem primeru gre za specifično situacijo, ko ena izmed obeh dolžnic kot dedinja po pokojnem dolžniku v tem postopku nastopa tudi kot upnica, je sodišče pravilno postopalo, ko je na podlagi te ugotovitve izvršilni postopek zoper drugo dedinjo po pokojnem dolžniku M.B. (tudi upnico) ustavilo. Gre za primer, ko je upnica kot ena izmed dedinj pokojnega dolžnika postala hkrati tudi dolžnica. Ker je ista oseba postala hkrati upnica in dolžnica, se je v takem primeru izvršilni postopek v obsegu združitve oziroma konfuzije pravilno ustavil (prvi odstavek 328. člena OZ).