ZVKSES člen 13, 13/2, 91, 92. ZVPot člen 1, 41, 41/1.
varstvo kupcev stanovanj in enodružinskih hiš – obresti na predplačila
Določba 91. člena ZVKSES le omogoča prodajalcu, ki ima položaj javnega nepremičninskega sklada, da se lahko s kupcem dogovori, da mora ta plačati kupnino še preden so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 92. člena zakona tudi, če ne zagotovi zavarovanja iz drugega odstavka 13. člena zakona. V ničemer pa navedena določba ne izključuje uporabe določbe prvega odstavka 41. člena ZVPot. Zmanjševanje pravic potrošnikov oziroma kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb ni namen zakona, temveč ravno nasprotno.
kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja – ničnost pogodbe
Tožnica meni, da je prvotoženka izjavo, ki jo je podpisala njena mati kot imetnica stanovanjske pravice „privolitev imetnika stanovanjske pravice za nakup stanovanja“ pridobila v nasprotju z njeno pravo in resnično voljo, zvijačo, zamolčanjem dejstev. Očitek torej velja za izjavo, nikakor pa to ne velja za pogodbo.
ZFPPIPP člen 60, 60/4, 68, 68/2, 69, 69/2, 69/2-2, 69/2-3, 200, 200/2, 211, 211/1, 214. ZPP člen 226, 226/2.
sklep o preizkusu terjatev v postopku prisilne poravnave – vsebina prijave terjatve – listine v tujem jeziku – verjetnost prerekane terjatve – terjatve, ki se ugotavljajo v postopku prisilne poravnave – pravica do glasovanja
Ker listin v tujem jeziku ni bilo možnosti presojati, saj jih do odločitve sodišča prve stopnje upnik ni priložil, se je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da prerekane terjatve ne spozna za verjetno.
Posledice, ki jo želi pritožnik doseči s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev, to pa je ugotovitev terjatve, z vsemi učinki priznane terjatve, glede na pravila postopka prisilne poravnave, ne more uveljaviti. Upnik, čigar terjatev je prerekana, v postopku prisilne poravnave, če je ta sprejeta in potrjena s pravnomočnim sklepom, za svojo terjatev ne pridobi izvršilnega naslova, pridobi pa v primeru, če jo sodišče spozna za verjetno, pravico do glasovanja o prisilni poravnavi. Ker ima upnik pravico sporno terjatev uveljaviti v pravdi, mu zaradi postopka prisilne poravnave ni odvzeta pravica do sodnega varstva, zato se neutemeljeno sklicuje na kršitev določbe 22. člena Ustave.
Tisti upniki, na katerih terjatve prisilna poravnava ne učinkuje, nimajo pravice o prisilni poravnavi glasovati, zato takih terjatev tudi ne prijavijo v postopku prisilne poravnave. Posledično pa se take terjatve tudi ne ugotavljajo v postopku prisilne poravnave.
Upravičen interes, ki ga omenja 70. člen SPZ, je pravni standard, ki ga napolnjuje sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej. Omogoča upoštevanje najrazličnejših okoliščin tako glede udeležencev, ki sodelujejo pri delitvi, kakor glede predmeta delitve. Gre lahko npr. za upoštevanje poklicne dejavnosti, usposobljenosti za uporabo določene stvari, lastništvo sosednjih nepremičnin, stanovanjske razmere, osebne potrebe in interese, zanimanja in podobno.
agrarna skupnost – članstvo v agrarni skupnosti – trditveno in dokazno breme
Predlagatelj bi moral članstvo v agrarni skupnosti do 30.6.2001 dokazati z izpiskom iz registra agrarnih skupnosti, v katerega se po zakonskih določbah vpisujejo podatki o članstvu agrarne skupnosti in spremembah članstva.
V konkretnem primeru se je sodišče prve stopnje odločilo za izdajo izpodbijane delne sodbe, ker je rentni zahtevek za čas od 29. 12. 2010 sporen zato, ker je tožena stranka z nasprotno tožbo uveljavljala zahtevek za razvezo pogodbe o poravnavi, ki predstavlja pravni naslov za nadaljnje izplačevanje rente. Gre torej za predhodno vprašanje za odločanje o še odprtem delu tožbenega zahtevka v tej pravdi. Odločba sodišča v tej pravdi je namreč odvisna od predhodne rešitve vprašanja ali obstaja veljavno pravno razmerje – omenjena pogodba o poravnavi. Dokler torej ne bo o navedeni nasprotni tožbi, ki je sodišče prve stopnje ni dopustilo in jo je odstopilo v nadaljnje reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani, pravnomočno odločeno, preostali del tožbenega zahtevka iz te pravde ne bo zrel za odločanje.
predlog za vpis predznambe lastninske pravice – predlog za zaznambo vrstnega reda lastninske pravice
Predlagateljica je na prvi strani sicer res označila kot predmet predloga predznambo lastninske pravice, na drugi strani obrazca, kjer je zapisana zahteva predlagateljice, torej, kakšen vpis naj sodišče opravi, pa je predlagala, da sodišče dovoli zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Povedano pomeni, da je bil dejanski predlog pritožnice slednji, torej da sodišče opravi zaznambo vrstnega reda, ne pa predznambe lastninske pravice.
vmesna sodba – stvarnopravni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje
Stvarnopravnega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja smiselno ni mogoče razčleniti na „temelj“ in „višino“, kar pa je zakonski pogoj za uporabo instituta vmesne sodbe po 315. členu ZPP. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je o tožnikovem zahtevku odločilo z vmesno sodbo, ker je potrebna odmera zemljišča s strani geodeta in parcelacija, kar je povezano z znatnimi stroški, po presoji sodišča druge stopnje ne vzdrži.
zamudna sodba – sodba na podlagi odpovedi – vročitev pisanj – vročanje samostojnim podjetnikom
Samostojnim podjetnikom, kar toženec je, se morajo vročati pisanja skladno z določbo 133. člena ZPP, ki pravi, da se podjetnikom posameznikom vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, torej velja pošiljka za vročeno tudi, če je ne bi podpisal osebno toženec.
spor majhne vrednosti – stroški postopka – uspeh v postopku
Primarno pravilo v primeru deljenega uspeha je, da vsaka stranka krije svoje stroške. V primeru, ko bi bila takšna stroškovna odločitev nepravična glede na okoliščine konkretnega primera, pa sodišče lahko odloči, da ena stranka drugi stranki povrne ustrezen del stroškov.
osebno vročanje – fikcija vročitve – hišni predalčnik – vročilnica kot javna listina
Ker je vročilnica javna listina in velja za resnično, kar je na njej zapisano in ker tožeča stranka domneve resničnosti njene vsebine ni uspela izpodbiti (niti ni zatrjevala njene neresničnosti), so v celoti neutemeljene pritožbene navedbe, da tožeča stranka plačilnega naloga ni prejela, zaradi česar dolžne sodne takse tudi ni plačala.
subjektivna sprememba tožbe – naknadno sosporništvo – privolitev tožene stranke – tožba na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice
Od subjektivne spremembe tožbe je treba razlikovati primer, ko želi tožeča stranka tožbo razširiti na novo toženo stranko (poleg prvotno tožene stranke). V tem primeru gre za naknadno sosporništvo na pasivni strani, pri katerem mora biti poleg splošnih predpostavk za nastanek sosporništva iz prvega odstavka 191. člena ZPP podana tudi posebna predpostavka, to je privolitev nove tožene stranke.
zaznamba sklepa o izvršbi – odločanje po uradni dolžnosti – odločanje o vpisih po vrstnem redu – ustavitev izvršbe – izbris zaznambe izvršbe
Da so pogoji za vpis izpolnjeni, je sodišče prve stopnje ugotovilo, pritožbene navedbe o ustavitvi izvršbe so za odločitev v tej zadevi, ko sodišče odloča le o zaznambi izvršbe ter ob tem tudi vknjiži hipoteko po uradni dolžnosti, neupoštevne. V primeru ustavitve izvršbe bo zato moralo zemljiškoknjižno sodišče ravnati v skladu z določbo 90. člena ZZK-1, ki ureja izbris zaznambe izvršbe.
oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – ugotavljanje resničnosti dejstev – napačna uporaba materialnega prava
Zakon o sodnih taksah v tretjem odstavku 13. člena določa, da sklep o oprostitvi plačila taks lahko sodišče med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena. Če je sklep razveljavljen zato, ker je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora plačati dvakratnik taks, ki jih je bila oproščena. Navedena dikcija zakonske določbe po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da tudi v primeru, ko sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora preveriti ali bi, ob s strani sodišča ugotovljenem dejanskem premoženjskem stanju prosilca, bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja prosilec sam ali se preživljajo njegovi družinski člani. Če sodišče ugotovi, da bi bila sredstva za preživljanje zaradi plačila sodnih taks občutno zmanjšana kljub temu, da ugotovi, da je strankino premoženjsko stanje boljše, kot ga je sama prikazovala, zaradi same narave instituta oprostitve plačila sodnih taks, po oceni pritožbenega sodišča ne more terjati dvakratnika taks, ki jih je bila stranka oproščena. Tako postopanje pride vpoštev v primeru, ko sodišče ugotovi, da potrebna sredstva za preživljanje kljub plačilu sodne takse, ne bi bila občutno zmanjšana.
ZPP člen 439. ZIZ člen 23, 62. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6.
upravnik – stroški upravljanja – račun – temelj terjatve – verzija – pogodba o upravljanju
Račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek obveznosti, saj lahko tožeča stranka kot upravnik svoje terjatve uspešno vtožuje tudi brez izstavljenega računa. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve oziroma zahtevka.
Ravnanje tožene stranke, ki ni izvedela nobenega izmed zakonsko določenih postopkov odpovedi, ampak je tožnika med kolektivnim dopustom le odjavila iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, ni zakonito.
klavzula pravnomočnosti - vrnitev v prejšnje stanje - izključna krajevna pristojnost
Sodišče prve stopnje je razveljavilo klavzulo pravnomočnosti in ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje skladno z določbo tretjega odstavka 40.c člena ZIZ. Odločitev v tem obsegu ni pritožbeno izpodbijana. Zaradi tega je potrebno skladno z določbo prvega odstavka 40.c člena ZIZ odstopiti dolžnikov ugovor v reševanje izključno krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču, saj zadeva dejansko zaradi razveljavitve klavzule pravnomočnosti in ugoditve predlogu za vrnitev v prejšnje stanje še ni pravnomočna. V tej fazi bo zato moralo odločati izključno krajevno pristojno sodišče.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068522
ZPP člen 8, 154, 154/3, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 358, 358-5, 385, 385/1, 458, 458/1, 458/5, OZ člen 346, 355, 355/1, 355/2, 355/1-6.
upravnik večstanovanjske hiše – plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja – zastaranje – tek zakonskih zamudnih obresti – spor majhne vrednosti – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
Očitek opustitve materialnega procesnega vodstva v zvezi z nekonkretiziranimi trditvami tožeče stranke o neopravi storitev in odsotnosti njihovega naročila predstavlja relativno bistveno kršitev postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni upoštevna.
Stroški upravljanja, ki jih je tožeča stranka vtoževala v predmetni pravdi od tožene, poleg stroškov obratovanja, predstavljajo stroške oprave njenih lastnih storitev, ki zapadajo v plačilo v krajših periodah in za katere torej velja zastaralni rok iz 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ.
zasebna listina kot sestavni del notarskega zapisa - notarski zapis – izvršljivost notarskega zapisa – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – neposredna izvršljivost notarskega zapisa – ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi – solidarna obveznost
Sodišče prve stopnje je natančno povzelo materialnopravno podlago, ki ureja vprašanje izvršljivosti notarskega zapisa in primernosti tega kot izvršilnega naslova in v tej smeri pritožbeno sodišče v celoti povzema tovrstne pravne zaključke sodišča prve stopnje. Prav nobenega pomisleka ne more biti glede primernosti izvršilnega naslova v danem primeru in njegove izvršljivosti, kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ko sedaj v pritožbi tretjedolžnik nekako nakazuje, da predstavljajo sam notarski zapis na eni strani kot tudi posamezna zasebna listina, ki jo ta notarski zapis povzema in se sklicuje nanjo, ločene, med seboj nepovezane dele in da bi zato moral vsak ta del tudi vsebovati lastne določbe o vrsti obveznosti dolžnikov ter zapadlosti te kot tudi o soglasju k izvršljivosti, prezre člen 49 Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN), ki predvideva potrditev listin o pravnem poslu pri notarju na predlog udeležencev pravnega posla. Izrecno pravi, da ima tako potrjena listina o pravnem poslu lastnost notarskega zapisa in je tudi neposredno izvršljiva. V členu 50 ZN je določena obveznost notarja, da predložene zasebne listine ustrezno preizkusi, nato pa jih potrdi tako, da sestavi notarski zapis, ob ustreznih opozorilih, listino pa se pripoji k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del. V danem primeru izhaja iz notarskega zapisa – A2 listinskih prilog, da je bila predmet potrditve v notarskem zapisu že navedena kreditna pogodba, prav tako pa sporazum o zavarovanju denarne terjatve, kar vse se je pripojilo k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del. Dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki jo sicer tudi določa prvi odstavek člena 49 ZN, se tako nanaša na vse njegove dele. Tako ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega zapisa z vsemi njegovimi sestavnimi deli, ne potrjuje tudi neposredne izvršljivosti kreditne pogodbe in solidarne obveznosti vseh dolžnikov, ki jo kreditna pogodba v 10. točki izrecno določa.