redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejši delavec - posebno varstvo pred odpovedjo - kriteriji za izbiro - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožnica je v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dopolnila 52 let starosti, tako da po prehodnih določbah ZDR še ni imela statusa starejše delavke in ni uživala posebnega varstva pred odpovedjo.
Določilo drugega odstavka 213. člena ZFPPIPP pomeni zgolj to, da upnik lahko terjatev, ki jo ima do dolžnika, nad katerim je potrjena prisilna poravnava, v neomejenem obsegu uveljavlja zoper poroka takšnega dolžnika, solidarnega sodolžnika in regresnega zavezanca. Zgolj v tem razmerju ne pride do učinka prisilne poravnave, saj bo upnik lahko na ta način prišel do popolnega poplačila kljub potrjeni prisilni poravnavi zoper dolžnika.
agrarna skupnost – članstvo v agrarni skupnosti – trditveno in dokazno breme
Predlagatelj bi moral članstvo v agrarni skupnosti do 30.6.2001 dokazati z izpiskom iz registra agrarnih skupnosti, v katerega se po zakonskih določbah vpisujejo podatki o članstvu agrarne skupnosti in spremembah članstva.
Toženkini prihodki niso takšni, da bi brez škode za njeno preživljanje in preživljanje njenega otroka omogočali plačilo sodne takse za pritožbo v enkratnem znesku. Nedvomno pa ugotovljeni dohodki omogočajo brez škode za toženkino lastno preživljanje in preživljanje njenih družinskih članov plačilo sodne takse v 12-ih mesečnih obrokih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069419
ZPP člen 286, 286b. OZ člen 427, 427/5, 434. ZFPPIPP člen 231, 231/1, 231/1-3.
pogodba o prevzemu dolga - regresna pravica - aktivna procesna legitimacija - verjetnost obstoja terjatve - pogodba o prevzemu izpolnitve
Da bi pritožnik izkazal dolžnikov prevzem njegovega dolga do upnika P., d.o.o., po tej pogodbi, bi moral izkazati, da je upnik P., d.o.o., v tak prevzem dolga privolil, sicer ima skladno s petim odstavkom 427. člena OZ taka pogodba učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve. Privolitve upnika P., d.o.o., pa pritožnik ni dokazal. Čim pa je tako, zgolj sklenjena pogodba še ne ustvarja regresne pravice pritožnika do družbe Z., d.o.o. (kot pravnega naslednika družbe O., d.o.o.) kot prevzemnika izpolnitve.
Da bi upnik upravičil svojo aktivno procesno legitimacijo predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika, mora po 3. točki 231. člena ZFPPIPP verjetno izkazati ne le svojo terjatev do dolžnika, pač pa tudi okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.
predlog za vpis predznambe lastninske pravice – predlog za zaznambo vrstnega reda lastninske pravice
Predlagateljica je na prvi strani sicer res označila kot predmet predloga predznambo lastninske pravice, na drugi strani obrazca, kjer je zapisana zahteva predlagateljice, torej, kakšen vpis naj sodišče opravi, pa je predlagala, da sodišče dovoli zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Povedano pomeni, da je bil dejanski predlog pritožnice slednji, torej da sodišče opravi zaznambo vrstnega reda, ne pa predznambe lastninske pravice.
Glede na poseben postopek prodaje po ZKZ, ko lahko ponudbo sprejme več oseb, med katerimi se nato oblikuje prednostni vrstni red oziroma lahko ponudbo sprejme celo več oseb z istim prednostnim redom, zaradi česar ima prodajalec pravico in dolžnost izbire, s katero izmed njih bo sklenil pogodbo, ni mogoče šteti, da je pogodba sklenjena že s samim sprejemom ponudbe oziroma s prejemom izjave o sprejemu ponudbe.
Ker zemljiškoknjižno sodišče pravnomočni sodbi, ki nadomesti (tudi) zemljiškoknjižno listino, ne more odreči lastnosti zemljiškoknjižne listine, morajo biti že v pravdnem postopku ugotovljene vse okoliščine, ki so pogoj za izvedbo vpisa v zemljiški knjigi. Tožnica bi lahko zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila le, če bi že obstajala odobritev pravnega posla s strani upravne enote.
oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – pravna oseba
Na podlagi 3. odst. 12. čl. ZST-1 je dolžan tisti, ki predlaga oprostitev plačila taks izpolniti izjavo o premoženjskem stanju in sicer, če gre za pravno osebo, vsebuje izjava o premoženjskem stanju zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Te podatke mora torej v izjavi o premoženjskem stanju podati stranka sama, ni pa jih dolžno sodišče pribavljati po uradni dolžnosti.
vmesna sodba – stvarnopravni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje
Stvarnopravnega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja smiselno ni mogoče razčleniti na „temelj“ in „višino“, kar pa je zakonski pogoj za uporabo instituta vmesne sodbe po 315. členu ZPP. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je o tožnikovem zahtevku odločilo z vmesno sodbo, ker je potrebna odmera zemljišča s strani geodeta in parcelacija, kar je povezano z znatnimi stroški, po presoji sodišča druge stopnje ne vzdrži.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079544
ZPP člen 214, 214/1, 286, 286/1, 286/4, 286/5, 286/6. OZ člen 287, 287/2, 288, 319, 319/1.
trditveno in dokazno breme – pravočasno navajanje dejstev – prekluzija – odgovor na pripravljalno vlogo – plačilo pogodbene cene – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov – enostranska listina – odpoved zamudnim obrestim – odpust dolga
Če je tožeča stranka že s sprejemom ugovora vedela, kako tožena stranka vračunava plačila, ni mogoče šteti njenih navedb o pokrivanju obveznosti iz gradbene faze I in II kot odgovor na vlogo tožene stranke, ki je bila tožeči stranki vročena na prvem naroku za glavno obravnavo.
Nepodpisan zapisnik predstavlja enostransko listino, iz katere ni razvidno, da bi se tožeča stranka odpovedala obračunu zakonskih zamudnih obresti od zapadlih obveznosti. Odpoved zamudnim obrestim pa mora biti izrecna.
zamudna sodba – sodba na podlagi odpovedi – vročitev pisanj – vročanje samostojnim podjetnikom
Samostojnim podjetnikom, kar toženec je, se morajo vročati pisanja skladno z določbo 133. člena ZPP, ki pravi, da se podjetnikom posameznikom vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, torej velja pošiljka za vročeno tudi, če je ne bi podpisal osebno toženec.
pogodba o delu – neizpolnitev pogodbe – posledice neizpolnitve pogodbe – prevzem izpolnitve – plačilo za opravljeno delo
Sam obstoj neizpolnitve neposredno nima nobenega vpliva na obstoj pogodbe. Obveznosti ostanejo v veljavi, zato lahko pogodbena stranka, ki ni izpolnila, izpolni kasneje, pogodbi zvesta stranka pa kasnejše izpolnitve ne sme zavrniti, saj sicer pride v upniško zamudo.
Da bi podjemnik pridobil pravico do plačila za opravljeno delo, ni pomembno pravno dejstvo končanja posla, temveč nadaljnje pravno dejstvo izročitve in prevzema opravljenega posla.
kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja – ničnost pogodbe
Tožnica meni, da je prvotoženka izjavo, ki jo je podpisala njena mati kot imetnica stanovanjske pravice „privolitev imetnika stanovanjske pravice za nakup stanovanja“ pridobila v nasprotju z njeno pravo in resnično voljo, zvijačo, zamolčanjem dejstev. Očitek torej velja za izjavo, nikakor pa to ne velja za pogodbo.
ZFPPIPP člen 60, 60/4, 68, 68/2, 69, 69/2, 69/2-2, 69/2-3, 200, 200/2, 211, 211/1, 214. ZPP člen 226, 226/2.
sklep o preizkusu terjatev v postopku prisilne poravnave – vsebina prijave terjatve – listine v tujem jeziku – verjetnost prerekane terjatve – terjatve, ki se ugotavljajo v postopku prisilne poravnave – pravica do glasovanja
Ker listin v tujem jeziku ni bilo možnosti presojati, saj jih do odločitve sodišča prve stopnje upnik ni priložil, se je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da prerekane terjatve ne spozna za verjetno.
Posledice, ki jo želi pritožnik doseči s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev, to pa je ugotovitev terjatve, z vsemi učinki priznane terjatve, glede na pravila postopka prisilne poravnave, ne more uveljaviti. Upnik, čigar terjatev je prerekana, v postopku prisilne poravnave, če je ta sprejeta in potrjena s pravnomočnim sklepom, za svojo terjatev ne pridobi izvršilnega naslova, pridobi pa v primeru, če jo sodišče spozna za verjetno, pravico do glasovanja o prisilni poravnavi. Ker ima upnik pravico sporno terjatev uveljaviti v pravdi, mu zaradi postopka prisilne poravnave ni odvzeta pravica do sodnega varstva, zato se neutemeljeno sklicuje na kršitev določbe 22. člena Ustave.
Tisti upniki, na katerih terjatve prisilna poravnava ne učinkuje, nimajo pravice o prisilni poravnavi glasovati, zato takih terjatev tudi ne prijavijo v postopku prisilne poravnave. Posledično pa se take terjatve tudi ne ugotavljajo v postopku prisilne poravnave.
ZVKSES člen 13, 13/2, 91, 92. ZVPot člen 1, 41, 41/1.
varstvo kupcev stanovanj in enodružinskih hiš – obresti na predplačila
Določba 91. člena ZVKSES le omogoča prodajalcu, ki ima položaj javnega nepremičninskega sklada, da se lahko s kupcem dogovori, da mora ta plačati kupnino še preden so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 92. člena zakona tudi, če ne zagotovi zavarovanja iz drugega odstavka 13. člena zakona. V ničemer pa navedena določba ne izključuje uporabe določbe prvega odstavka 41. člena ZVPot. Zmanjševanje pravic potrošnikov oziroma kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb ni namen zakona, temveč ravno nasprotno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM0021170
URS člen 25. OZ člen 1060. ZPP člen 7, 7/1, 8, 165, 165/3, 212, 214, 214/2, 215, 338, 338/1, 350, 350/2, 355. ZOR člen 17, 17/1, 600, 623, 749, 759, 759/1, 761, 762, 762/2.
mešana pogodba - mandatna pogodba - pogodba o delu - prosto urejanje pogodbenih razmerij
V konkretnem primeru ne gre za mandatno pogodbo, ampak pogodbo o delu. Po presoji pritožbenega sodišča je mogoče glede na vsebino sklenjene pogodbe šteti, da vsebuje tako elemente mandatne pogodbe (izdelava celotne dokumentacije), kakor tudi pogodbe o delu (prostorska ureditev do pridobitve uporabnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti). Pri pogodbi o delu, s katero se prevzemnik posla zaveže, da bo opravil določen posel, pa je pomemben končni rezultat oziroma uresničen interes naročnika (600. člen ZOR). Plačilo se določi s pogodbo, če ni določeno z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim aktom, sicer pa ga določi sodišče (623. člen ZOR).
Pri vprašanju ustrezne specifikacije višine vtoževane terjatve (in s tem sklepčnosti tožbe), je odločilno, kakšna je trditvena podlaga tožeče stranke, dalje, kakšna je ugovorna aktivnost tožene stranke zoper trditveni temelj tožbe in nazadnje, katera dejstva, ki so pomembna za presojo utemeljenosti višine terjatve, so med strankama sporna. (Ne)spornost posameznih odločilnih dejstev je odvisna od konkretizirane procesne aktivnosti strank v luči pravila iz drugega odstavka 214. člena ZPP.
izročitev zaseženega motornega vozila – vračilo kupnine – plačilo odškodnine – pogoji za vrnitev stvari oškodovancu - zakonitost zasega – v okviru pooblastil
Člen 110 ZKP predvideva vrnitev stvari oškodovancu zgolj ob kumulativni izpolnitvi pogojev, da takšne stvari niso več potrebne kot dokaz v kazenskem postopku, ter ob pogoju, da gre za stvari, ki nedvomno pripadajo oškodovancu.
vknjižba lastninske pravice – pogoji za vpis – načelo formalnosti postopka
Načelo formalnosti postopka pomeni, da sodišče v zemljiškoknjižnih postopkih odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis (v konkretnem primeru ugotovitvene sodbe) in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Ne more pa presojati materialnopravne pravilnosti sodbe, ki je podlaga za vpis.
Na dejstvo, da za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji – podlaga ni verodostojna listina, bi izvršilno sodišče moralo biti pozorno, a potem, ko predloga za izvršbo ni zavrglo, temveč je izdalo sklep o izvršbi, bi sklep o izvršbi kljub temu postal pravnomočen, če toženka ne bi vložila ugovora. Po vložitvi ugovora pa se je postopek lahko nadaljeval samo še tako, kot je določeno v 62. členu ZIZ oziroma v ZPP. Zatrjevanje, da predlogu za izvršbo ni bila priložena verodostojna listina, pa v pravdnem postopku pomeni smiselno zatrjevanje, da ni zakonskih pogojev za izdajo plačilnega naloga v smislu prvega odstavka 437. člena ZPP.
Ker iz aneksa izhaja, da bo tožnica šele po prejemu celotne kupnine toženki plačala znesek 80.000,00 EUR kot delno plačilo za nakup apartmajske enote v novozgrajenem objektu, toženka pa celo sama priznava, da tožnici zadnjega dela kupnine v znesku 80.000,00 EUR ni plačala, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da terjatev toženke še ni zapadla v plačilo, s tem pa pogoji za pobot po 311. členu OZ niso izpolnjeni.