MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069429
ZMZPP člen 48, 49, 49/3, 50, 63. ZIZ člen 272. ZPP člen 181, 181/3, 183, 183/1.
regulacijska začasna odredba - pristojnost slovenskega sodišča - verjetnost obstoja izkazane terjatve – vmesni ugotovitveni zahtevek – nasprotna tožba – prejudicialen učinek – nevarnost za nastanek težko nadomestljive škode – stopnja verjetnosti - menica
Zavarovanje z regulacijskimi začasnimi odredbami predstavlja instrument, ki naj bi preprečil, da bi v času sodnega postopka prišlo do ravnanj, ki bi lahko povzročila, da sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena. Sodišču, pred katerim teče pravdni postopek, v okviru katerega tožeča stranka uveljavlja zaščito svojih materialnopravnih upravičenj, zato ni mogoče odreči upravičenja do odločanja o začasnih ukrepih za zavarovanje položaja posamezne stranke v postopku do pravnomočne odločitve o samem tožbenem zahtevku. Razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da bi tožeča stranka takšno začasno varstvo lahko uveljavljala le pred tujim sodiščem, pa tožeči stranki odvzema možnost uveljavljanja učinkovitega začasnega varstva svojega položaja za čas, ko postopek teče pred slovenskim sodiščem. V tem primeru zatorej ni podana zveza med obravnavano zadevo in tujo državo v smislu drugega odstavka 50. člena ZMZPP, ki bi izključevala pristojnost sodišča Republike Slovenije.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – primerna odškodnina
Primerna odškodnina za nepremoženjsko škodo, povzročeno zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je ob ugotovljenem dejanskem stanju upoštevaje kriterije, določene v 16. oz. 4. členu ZVPSBNO, 1.800,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0057781
ZPP člen 154, 154/2. ZZZDR člen 51.
pravdni stroški – uspeh v pravdi – skupno premoženje – delitev skupnega premoženja
Tožnica je uspela s svojim zahtevkom le v višini 10,01 %, toženec pa v višini 89,99 %. Ob takšnem razmerju uspeha v pravdi pa po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče, tudi ob upoštevanju vseh okoliščin primera, uporabiti tistega dela določbe drugega odstavka 154. člena ZPP, ki določa, da lahko sodišče odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške.
URS člen 38, 38/3. KZ člen 154, 154/1, 262. ZKP člen 96, 96/1, 96/2, 98, 98/1, 358. ZVOP-1 člen 30, 31. Pravilnik o posredovanju osebnih podatkov študentov iz evidenc Univerze v Mariboru člen 6.
varstvo osebnih podatkov - zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov – kaznivo dejanje nevestnega dela v službi
Problematika kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po prvem odstavku 154. člena Kazenskega zakonika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka je ob obstoju poslovnega razloga (zmanjšanje naročil, izguba naročnikov, uvedba novih strojev) tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Organizacija poslovanja in dela je bila v njeni pristojnosti, zato ni bila dolžna namesto študentskega dela in občasnega dela preko polnega delovnega časa še naprej tožnice obdržati v delovnem razmerju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0064562
ZPotK člen 13, 13/2.
kreditna pogodba – odstop od pogodbe – neizpolnitev obveznosti – potrošnik – dodatni rok za izpolnitev pogodbe
Skladno s pogodbenimi in zakonskimi določili mora dajalec kredita pred izjavo o razdoru pogodbe oziroma pred zahtevkom za plačilo vseh obrokov pred njihovo zapadlostjo kreditojemalcu – potrošniku s pisnim obvestilom določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni. Takšno obvestilo ima naravo pravnoposlovne volje in v skladu s splošnim pravilom učinkuje s trenutkom, ko ga naslovnik prejme (prejemna teorija). Namen dodatnega primernega roka 15 dni je potrošniku ponuditi zadnjo možnost za izpolnitev pred prenehanjem pogodbe, zato mora takšno obvestilo prejeti.
spor majhne vrednosti – prekoračitev tožbenega zahtevka – pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi – umik tožbe – res iudicata
Sklep o izvršbi z dne 01. 07. 2010 se razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba zgolj za znesek 144,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, in se postopek zgolj v tem obsegu nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Ker je Višje sodišče v Ljubljani v preostalem delu pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo, je ta preostali - kondemnatorni del sklepa o izvršbi z dne 01. 07. 2010 za znesek 6.080,98 EUR postal pravnomočen. To pomeni, da umik tega dela zahtevka v tem postopku ni mogoč niti pravdno sodišče v ta pravnomočen del na kakršenkoli drug način ne sme posegati.
ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/2, 271, 277, 277/1, 277/4. ZPP člen 111, 111/4.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj – materialni rok – rok za vložitev izpodbijane tožbe – iztek roka na soboto
Po 1. odstavku 277. člena ZFPPIPP je treba izpodbojno tožbo vložiti v 6 mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Ker gre za prekluziven materialni rok, za katerega ne velja določba 4. odstavka 111. člena ZPP, da v primeru, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika, to pomeni, da se je šestmesečni rok lahko in tudi je iztekel na soboto dne 10. 10. 2009. Tožba, vložena šele dne 12. 10. 2009, je zato prepozna.
Dejstva in okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v zvezi s poslovanjem med pravdnima strankama v kritičnem obdobju, niso bile takšne, da bi toženki narekovale, da bi ob skrbnosti dobrega gospodarja morala preveriti finančno stanje tožnice in tako ugotoviti njeno insolventnost, saj pri tožnici niso kazale na nič neobičajnega.
Po določilu drugega odstavka 449. člena ZPP se v primeru, če tožeča stranka pred koncem glavne obravnave, ki teče po določbah tega zakona o rednem postopku zmanjša tožbeni zahtevek tako, da ne presega 2.000,00 EUR, postopek nadaljuje po določbah tega zakona o postopku v sporih majhne vrednosti.
potrdilo o plačilu davkov - vpis lastninske pravice na podlagi sodbe
V postopku zemljiškoknjižne realizacije sodbe, ki nadomešča zasebno listino, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, mora biti v primeru, ko je pravni promet obdavčen, sodbi priloženo potrdilo pristojnega davčnega organa o plačilu davkov.
Pritožba zmotno meni, da toženca ne dolgujeta zakonskih zamudnih obresti, ker te niso bile dogovorjene. Zamudne obresti so civilna sankcija za kršitev obveznosti, ki je določena z zakonom.
aktivna in pasivna legitimacija - zaznamba spora - upravljanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov republike slovenije
Sklad ni lastnik nepremičnin, glede katerih se zahteva zaznamba spora in z ZKSZ Republika Slovenija na Sklad ni prenesla upravičenj, ki bi z vidika materialnega prava (upravičenj, ki izhajajo iz lastninske pravice) utemeljevala tožbeni zahtevek zoper Sklad.
Prepoved navajanja po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo velja le glede novih dejstev in dokazov, ne pa glede materialnopravnih naziranj in dodatnih pojasnil pravdnih strank glede predhodno zatrjevanih dejstev.
ZZK-1 člen 29, 29/1, 96, 124, 149. ZPPSL člen 155.
načelo formalnosti – vknjižba lastninske pravice na kupca v stečajnem postopku – vknjižba izbrisa bremen na v stečajnem postopku kupljenih nepremičninah
Dejstvo, da je bila lastninska pravica kupca premoženja stečajnega dolžnika vknjižena nanj še pred zaključkom stečajnega postopka, na ostale vknjižbe, ki jih mora zemljiškoknjižno sodišče opraviti po uradni dolžnosti po prejemu pravnomočnega sklepa stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu, ne vpliva.
poslovodstvo brez naročila - nujna gestija - stroški upravnika
Opravljeni posli – zagotavljanje storitev upravljanja in vzdrževanja – pomenijo nujne posle, ki jih ni mogoče odložiti. Ravnanje tožeče stranke je zato potrebno opredeliti kot poslovodstvo brez naročila po 199. členu OZ. Tožeča stranka ima pravico zahtevati od tistega, čigar posel je opravljala, torej od etažnih lastnikov in s tem tudi od toženih strank, da prevzamejo vse obveznosti, ki jih je sklenila v njihovem imenu, in do povračila potrebnih in koristnih izdatkov.