SR člen 270. ZIZ člen 34, 34/3. ZPP člen 365, 365-3.
ustavitev izvršbe – pravnomočen sklep o ustavitvi izvršbe – izvršba na nepremičnine – izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi – izvršba na več sredstev in predmetov izvršbe
Potem, ko je sklep o ustavitvi izvršbe v zadevi, kjer se je vodil postopek samo na nepremičnine dolžnice (In ...) postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, s katerim je ugovor dolžnice zavrnilo, vendar glede na že pravnomočno ustavitev postopka, ni imelo ne dejanske in ne pravne podlage za kakršnokoli odločanje oziroma za izdajo izpodbijanega sklepa. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo - 3. točka 365. člena ZPP.
obresti – pogodbene obresti – zamudne obresti – zakonske zamudne obresti – ne ultra alterum tantum
Določba 376. člena OZ, ki je veljala do novele OZ (do 21.5.2007), je določala, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico, in ni razlikovala med pogodbenimi, zamudnimi pogodbenimi in zakonskimi zamudnimi obrestmi. Skupen znesek obresti po uveljavitvi OZ ne sme presegati glavnice, če jo je do uveljavitve OZ presegel, pa z dnem njegove uveljavitve obresti prenehajo teči.
ZPP člen 270, 339, 339/2-8. OZ člen 395, 395/1. ZOR člen 414.
solidarna obveznost – izpolnitev solidarne obveznosti – dva izvršilna naslova za isti dolg – dva sklepa o izvršbi za isti dolg – izterjava solidarne obveznosti – prenehanje obveznosti s plačilom – ugovor plačila v izvršilnem postopku
Ker vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, glede na naravo obveznosti ni pomembno, da sta bila za ta dolg izdana dva izvršilna naslova in dva sklepa o izvršbi, ki sta pravnomočna. Solidarna obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti, zato lahko v konkretnem izvršilnem postopku dolžnika uspešno ugovarjata, da je solidarna obveznost prenehala, ker sta jo, kot je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru, izpolnila.
posojilna pogodba – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena
Sodišče druge stopnje se strinja, da dogovori med tožnikom in I. R. kot družbenikoma načeloma ne vplivajo na razmerje med tožnikom in samo družbo, ki je samostojna pravna oseba. Vendar pa je logično in sprejemljivo stališče sodišča prve stopnje, da bi edina družbenika, če bi res obstajal kakšen dogovor o posojilih med tožnikom in družbo, to tudi zapisala v pogodbi o prenosu poslovnega deleža.
motenje posesti - sprememba tožbe – prekluzivni rok za vložitev tožbe – sklepčnost tožbe – načelo kontradiktornosti
Ker je bila tožba nesklepčna, prvo sodišče ni bilo dolžno izvajati predlaganih dokazov, zato je neutemeljen očitek o kršitvi pravice do enakega varstva pravic.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 336, 336/1, 352, 352/1. ZVO člen 3, 3/1, 5, 9, 10.
zastaranje - nepremoženjska škoda
Tožnikoma je pravno priznana nepremoženjska škoda dokazano nastajala že v letu 2005, za katero je bil znan tudi povzročitelj in odgovorna oseba, od katere bi že takrat lahko zahtevala odškodnino. V skladu z določbo prvega odstavka 336. člena OZ je najkasneje v letu 2005 začelo teči zastaranje. Na začetek teka zastaranja ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih. Do vložitve tožbe 19. 2. 2010 je potekel triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ.
predujem za stroške procesnih dejanj – sklep procesnega vodstva – nagrada in stroški izvedenca
Odločitev o položitvi predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj (ali za dopolnitev plačanega predujma), je odločanje, ki se nanaša na vodstvo postopka, zoper takšne odločbe pa na podlagi tretjega odstavka 270. člena ZPP ni pritožbe.
Ob dejstvu, da so A. R., B. R. in S. Š. na isti dan z družbo I., d.o.o., sklenili vsak svojo pogodbo o prodaji in odstopu poslovnega deleža na eni strani, navedeni odsvojitelji pa tudi na isti dan z družbo P., d.o.o., sklenili tudi vsak svojo pogodbo o odplačnem odstopu terjatve na drugi strani, je tudi po presoji pritožbenega sodišča evidentno, da so navedeni akterji nastopali usklajeno in da je vse pravne posle (vključno s pogodbo o pripojitvah prevzetih družb prevzemni) treba obravnavati celovito kot enoten pravni posel. Na to kaže tudi sama časovna dinamika sklepanja posameznih poslov (dne 10. 06. 2002 sklenitev pogodb o prodaji in odstopu poslovnih deležev, dne 11. 06. 2002 sklenitev pogodb o pripojitvi in dne 19. 06. 2002 sklenitev pogodb o odplačnem prenosu terjatev). Na ta način je dejansko prišlo do situacije, ko je družba I., d.o.o., poplačevala lastni poslovni delež, pri čemer v prvostopenjskem postopku ni bila izpodbita trditev tožeče stranke, da za poplačilo lastnega poslovnega deleža ni imela oblikovanih rezerv, kar je v nasprotju z drugim odstavkom 435. člena ZGD.
Pregled zadeve pokaže, da je bil ta izvršilni postopek zaradi smrti dolžnice L.P. prekinjen s sklepom, izdanim v zadevi dne 28. 9. 2006. O nadaljevanju prekinjenega postopka je bilo treba v procesnem oziru odločiti. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno upoštevalo določbe člena 208 ZPP, ki se subsidiarno uporablja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, in ki določa, da v procesnem oziru v postopek vstopijo dediči umrle stranke, ki ni imela pooblaščenca, potem ko jih sodišče na predlog druge stranke povabi, da vstopijo v postopek. Tudi, v kolikor se dediči umrle stranke vstopu v določeni postopek protivijo, je treba te določbe razlagati kot določbe prisilnega značaja, kot si je to tudi pravilno razlagalo sodišče prve stopnje. Univerzalno pravno nasledstvo pritožnikov v razmerju do dolžnice je izkazano in temu tudi pritožniki ne oporekajo, zato je v procesnem oziru (kar je njegov namen) izpodbijani sklep povsem pravilen in zakonit.
Pritožbe s svojimi izvajanji na pravilnost izpodbijane odločitve ne morejo imeti vpliva. S strani pritožnikov poudarjeno prenehanje terjatve upnika zaradi zastaranja je predmet materialnopravne presoje prehoda obveznosti prejšnje dolžnice na njene dediče in bo o tem moralo odločiti sodišče prve stopnje, ob upoštevanju tovrstnega ugovora pritožnikov, v nadaljevanju postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VSL0069436
URS člen 26, 26/1. Direktiva 95/53 ES člen 5, 13. Uredba (ES) št. 178/2002 člen 50, 50/3.C. Uredba (ES) št. 2001/999 člen 7. Uredba (ES) št. 2002/1774 člen 7. OZ 131, 131/1, 186. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIN člen 29. Pravilnik o uradnih metodah jemanja vzorcev za monitoring in inšpekcijski nadzor krme, dodatkov in premiksov člen 5.
zavrnitev dokaznega predloga – pravica do izjave – odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje državnega organa – vzročna zveza - krma
Že samo iz razloga nenavzočnosti tožnice pri vzorčenju ne gre takoj sklepati na nepravilnost inšpekcijskega postopka. Prav tako ni razlog za dvom v pravilnost izvedbe postopka že samo dejstvo, da je italijanski laboratorij, ki ga je kasneje angažirala tožnica, ugotovil drugačne rezultate kot Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani.
Inšpekcijski organ mora preglede izvajati tako, da ne pride do zakasnitev dobave proizvodov. Organ države članice pa lahko ukrepa le, dokler se blago nahaja na njenem ozemlju.
ZZK-1 člen 43, 43/2, 120, 120/2, 146, 146/1, 146/2, 160, 160/1. ZNP člen 39.
vknjižba prenehanja pravic zaradi smrti oziroma prenehanja imetnika – predhodni preskus zemljiškoknjižnega predloga – poziv k dopolnitvi zemljiškoknjižnega predloga
Določba 43. člena ZZK-1 torej ureja vknjižbo izbrisa pravice, razen lastninske pravice, ne pa tudi vknjižbo lastninske pravice na pravnega naslednika pravne osebe.
Sodišče mora predlagatelja pozvati k dopolnitvi predloga oziroma popravi le v primeru, če niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje iz prvega odstavka 146. člena ZZK-1, ne pa tudi v primeru, da predlog ni sklepčen, ker iz vsebine predloženih listin ne izhaja utemeljenost predloga za vpis.
povrnitev nepremoženjske škode - poseg v osebnostno pravico - razžalitev - osebnostna pravica na lastni podobi - pravica do duševne integritete - fotomontaža
Izkazana pa je tudi vzročna zveza med protipravnim ravnanjem toženke in tožnici nastalo nematerialno škodo, in sicer s pomočjo dveh izvedencev medicinske stroke J.M. ter V.F.Ž., ki sta oba potrdila vzročno zvezo.
lastninska pravica – priposestvovanje - ugotovitveni in dajatveni zahtevek – umik ugotovitvenega zahtevka – razjasnjevalna dolžnost sodišča v zvezi z oblikovanjem zahtevka
Glede na modifikacijo zahtevka 12. 1. 2011 in dodatne navedbe na glavni obravnavi 24. 1. 2011 (v času odločanja sodišča prve stopnje), ko tožeča stranka ugotovitvenega dela zahtevka ni več uveljavljala, je neutemeljena pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo odločiti tudi o ugotovitvenem zahtevku, na kar tudi nima vpliva zgolj naslov v pripravljalni vlogi z dne 12. 1. 2011 „zaradi ugotovitve lastninske pravice“.
odškodnina – okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe – vzročna zveza – dokazno breme
Pri okrnitvi ugleda in dobrega imena pravne osebe je vzročna zveza med neko izjavo o določenih dejstvih in okrnitvijo dobrega imena in ugleda podana takrat, kadar je vsebina te izjave neresnična. Če bi bila namreč izjava resnična, ugled in dobro ime ne bi bila okrnjena zaradi izjave, temveč že zaradi ravnanja pravne osebe. Vzročno zvezo kot eno izmed predpostavk odškodninske odgovornosti mora dokazati oškodovanec.
zavrženje pritožbe – pooblastilo v fotokopiji – originalno pooblastilo v spisu
Pritrditi je pritožbi, da je to pooblastilo, priloženo k navedenima predlogoma (priloga pod B3), originalno pooblastilo in da je torej ob prvem pravdnem dejanju, to je ob vložitvi zgoraj navedenih vlog (vseh istočasno z dne 30. 3. 2011) bilo predloženo originalno pooblastilo z lastnoročnim podpisom tožene stranke.
Za razliko od odškodnin, ki se po 165. členu OZ štejejo za zapadle od trenutka nastanka škode, zapadejo pravdni stroški v plačilo šele z izdajo sodbe. V času, ko je imel tožnik še možnost spodbijati pravna dejanja dolžnika, terjatev iz naslova pravdnih stroškov še ni zapadla in glede te terjatve ni izpolnjen pogoj iz 255. člena OZ za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika.
izvršilni naslov – notarski zapis – potrdilo o izvršljivosti
Upnik je v predlogu za izvršbo zadostil zahtevi iz petega odstavka 40. člena v zvezi z 20.a členom ZIZ, poleg tega pa je izvršilni naslov in dokaz zapadlosti terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je naveden v notarskem zapisu, predlogu priložil (prilogi A2 in A3 v spisu). Za zahtevo po še posebnem potrdilu o izvršljivosti notarskega zapisa, kar uveljavlja pritožnik, ni zakonske podlage.