OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062618
ZZZDR člen 105, 129. a.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - preživljanje otrok – določitev preživnine – zmožnosti staršev – izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca
Nezadovoljstvo toženca z izvedenskim mnenjem oziroma njegovo nesprejemanje strokovnih ugotovitev izvedenke ne more biti podlaga za določitev novega izvedenca.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 336, 336/1, 352, 352/1. ZVO člen 3, 3/1, 5, 9, 10.
zastaranje - nepremoženjska škoda
Tožnikoma je pravno priznana nepremoženjska škoda dokazano nastajala že v letu 2005, za katero je bil znan tudi povzročitelj in odgovorna oseba, od katere bi že takrat lahko zahtevala odškodnino. V skladu z določbo prvega odstavka 336. člena OZ je najkasneje v letu 2005 začelo teči zastaranje. Na začetek teka zastaranja ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih. Do vložitve tožbe 19. 2. 2010 je potekel triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ.
predujem za stroške procesnih dejanj – sklep procesnega vodstva – nagrada in stroški izvedenca
Odločitev o položitvi predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj (ali za dopolnitev plačanega predujma), je odločanje, ki se nanaša na vodstvo postopka, zoper takšne odločbe pa na podlagi tretjega odstavka 270. člena ZPP ni pritožbe.
posojilna pogodba – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena
Sodišče druge stopnje se strinja, da dogovori med tožnikom in I. R. kot družbenikoma načeloma ne vplivajo na razmerje med tožnikom in samo družbo, ki je samostojna pravna oseba. Vendar pa je logično in sprejemljivo stališče sodišča prve stopnje, da bi edina družbenika, če bi res obstajal kakšen dogovor o posojilih med tožnikom in družbo, to tudi zapisala v pogodbi o prenosu poslovnega deleža.
motenje posesti - sprememba tožbe – prekluzivni rok za vložitev tožbe – sklepčnost tožbe – načelo kontradiktornosti
Ker je bila tožba nesklepčna, prvo sodišče ni bilo dolžno izvajati predlaganih dokazov, zato je neutemeljen očitek o kršitvi pravice do enakega varstva pravic.
ZZZDR člen 12, 12/2, 406, 406/1. ZPP člen 30, 44, 44/3, 62, 180, 180/2.
vrednost spornega predmeta - obstoj zunajzakonske skupnosti – predhodno vprašanje – stvarna pristojnost
Vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti se obravnava kot prejudicialno vprašanje v vsakem sporu, v katerem se pojavi. Drugi odstavek 12. člena ZZZDR določa, da se stvarna pristojnost v teh sporih ravna po vrednosti spornega predmeta. Kadar je pristojnost sodišča odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta.
Toženec ima pravico do ugovora zoper vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, prav tako kot ima tudi sodišče korekturno dolžnost v primeru očitno previsoke ali prenizke vrednosti spornega predmeta.
ZPP člen 270, 339, 339/2-8. OZ člen 395, 395/1. ZOR člen 414.
solidarna obveznost – izpolnitev solidarne obveznosti – dva izvršilna naslova za isti dolg – dva sklepa o izvršbi za isti dolg – izterjava solidarne obveznosti – prenehanje obveznosti s plačilom – ugovor plačila v izvršilnem postopku
Ker vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, glede na naravo obveznosti ni pomembno, da sta bila za ta dolg izdana dva izvršilna naslova in dva sklepa o izvršbi, ki sta pravnomočna. Solidarna obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti, zato lahko v konkretnem izvršilnem postopku dolžnika uspešno ugovarjata, da je solidarna obveznost prenehala, ker sta jo, kot je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru, izpolnila.
SR člen 270. ZIZ člen 34, 34/3. ZPP člen 365, 365-3.
ustavitev izvršbe – pravnomočen sklep o ustavitvi izvršbe – izvršba na nepremičnine – izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi – izvršba na več sredstev in predmetov izvršbe
Potem, ko je sklep o ustavitvi izvršbe v zadevi, kjer se je vodil postopek samo na nepremičnine dolžnice (In ...) postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, s katerim je ugovor dolžnice zavrnilo, vendar glede na že pravnomočno ustavitev postopka, ni imelo ne dejanske in ne pravne podlage za kakršnokoli odločanje oziroma za izdajo izpodbijanega sklepa. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo - 3. točka 365. člena ZPP.
obresti – pogodbene obresti – zamudne obresti – zakonske zamudne obresti – ne ultra alterum tantum
Določba 376. člena OZ, ki je veljala do novele OZ (do 21.5.2007), je določala, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico, in ni razlikovala med pogodbenimi, zamudnimi pogodbenimi in zakonskimi zamudnimi obrestmi. Skupen znesek obresti po uveljavitvi OZ ne sme presegati glavnice, če jo je do uveljavitve OZ presegel, pa z dnem njegove uveljavitve obresti prenehajo teči.
Pregled zadeve pokaže, da je bil ta izvršilni postopek zaradi smrti dolžnice L.P. prekinjen s sklepom, izdanim v zadevi dne 28. 9. 2006. O nadaljevanju prekinjenega postopka je bilo treba v procesnem oziru odločiti. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno upoštevalo določbe člena 208 ZPP, ki se subsidiarno uporablja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, in ki določa, da v procesnem oziru v postopek vstopijo dediči umrle stranke, ki ni imela pooblaščenca, potem ko jih sodišče na predlog druge stranke povabi, da vstopijo v postopek. Tudi, v kolikor se dediči umrle stranke vstopu v določeni postopek protivijo, je treba te določbe razlagati kot določbe prisilnega značaja, kot si je to tudi pravilno razlagalo sodišče prve stopnje. Univerzalno pravno nasledstvo pritožnikov v razmerju do dolžnice je izkazano in temu tudi pritožniki ne oporekajo, zato je v procesnem oziru (kar je njegov namen) izpodbijani sklep povsem pravilen in zakonit.
Pritožbe s svojimi izvajanji na pravilnost izpodbijane odločitve ne morejo imeti vpliva. S strani pritožnikov poudarjeno prenehanje terjatve upnika zaradi zastaranja je predmet materialnopravne presoje prehoda obveznosti prejšnje dolžnice na njene dediče in bo o tem moralo odločiti sodišče prve stopnje, ob upoštevanju tovrstnega ugovora pritožnikov, v nadaljevanju postopka.
V posledici razdrte pogodbe ima vsaka stranka pravico zahtevati vrnitev tistega, kar je dala. Vendar pa svoje obveznosti, vrniti osebni avtomobil, ki ga je tožnik prejel od tožencev, ta ne more izpolniti iz razlogov, ki niso na njegovi strani. Ta njegova obveznost torej zaradi nezmožnosti izpolnitve ne obstoji, obstoji pa obveznost tožencev, da tožniku vrneta kupnino.
povrnitev nepremoženjske škode - poseg v osebnostno pravico - razžalitev - osebnostna pravica na lastni podobi - pravica do duševne integritete - fotomontaža
Izkazana pa je tudi vzročna zveza med protipravnim ravnanjem toženke in tožnici nastalo nematerialno škodo, in sicer s pomočjo dveh izvedencev medicinske stroke J.M. ter V.F.Ž., ki sta oba potrdila vzročno zvezo.
Za razliko od odškodnin, ki se po 165. členu OZ štejejo za zapadle od trenutka nastanka škode, zapadejo pravdni stroški v plačilo šele z izdajo sodbe. V času, ko je imel tožnik še možnost spodbijati pravna dejanja dolžnika, terjatev iz naslova pravdnih stroškov še ni zapadla in glede te terjatve ni izpolnjen pogoj iz 255. člena OZ za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika.
lastninska pravica – priposestvovanje - ugotovitveni in dajatveni zahtevek – umik ugotovitvenega zahtevka – razjasnjevalna dolžnost sodišča v zvezi z oblikovanjem zahtevka
Glede na modifikacijo zahtevka 12. 1. 2011 in dodatne navedbe na glavni obravnavi 24. 1. 2011 (v času odločanja sodišča prve stopnje), ko tožeča stranka ugotovitvenega dela zahtevka ni več uveljavljala, je neutemeljena pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo odločiti tudi o ugotovitvenem zahtevku, na kar tudi nima vpliva zgolj naslov v pripravljalni vlogi z dne 12. 1. 2011 „zaradi ugotovitve lastninske pravice“.
OZ člen 179. ZST-1 člen 16, 18. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/1, 286b, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 353, 358, 358/5.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine – telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – bistvena kršitev določb postopka – kršitev načela kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje je glede na navedeno odmerilo primerno odškodnino za telesne bolečine zgoraj navedenih različnih jakosti. Izvedenec je pri tem njihovo trajanje opredelil tako glede na celotno obdobje, ko so se pojavljale, kakor tudi kumulativno (npr. srednje hude bolečine so se pojavljale v času do štirih tednov, kumulativno šteto v tem času pa le osem dni).
odškodnina – okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe – vzročna zveza – dokazno breme
Pri okrnitvi ugleda in dobrega imena pravne osebe je vzročna zveza med neko izjavo o določenih dejstvih in okrnitvijo dobrega imena in ugleda podana takrat, kadar je vsebina te izjave neresnična. Če bi bila namreč izjava resnična, ugled in dobro ime ne bi bila okrnjena zaradi izjave, temveč že zaradi ravnanja pravne osebe. Vzročno zvezo kot eno izmed predpostavk odškodninske odgovornosti mora dokazati oškodovanec.
zavrženje pritožbe – pooblastilo v fotokopiji – originalno pooblastilo v spisu
Pritrditi je pritožbi, da je to pooblastilo, priloženo k navedenima predlogoma (priloga pod B3), originalno pooblastilo in da je torej ob prvem pravdnem dejanju, to je ob vložitvi zgoraj navedenih vlog (vseh istočasno z dne 30. 3. 2011) bilo predloženo originalno pooblastilo z lastnoročnim podpisom tožene stranke.