URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 336, 336/1, 352, 352/1. ZVO člen 3, 3/1, 5, 9, 10.
zastaranje - nepremoženjska škoda
Tožnikoma je pravno priznana nepremoženjska škoda dokazano nastajala že v letu 2005, za katero je bil znan tudi povzročitelj in odgovorna oseba, od katere bi že takrat lahko zahtevala odškodnino. V skladu z določbo prvega odstavka 336. člena OZ je najkasneje v letu 2005 začelo teči zastaranje. Na začetek teka zastaranja ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih. Do vložitve tožbe 19. 2. 2010 je potekel triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ.
Tožnici sta vložili tožbo na ugotovitev sklenitve pogodbe za kmetijska zemljišča, kot toženo stranko pa navedli Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Sklad ni pooblaščenec oziroma zastopnik tožene stranke pač pa je pravna oseba, ki gospodari z nepremičninami, zato je pasivno legitimiran Sklad in ne Republika Slovenija. Ker Sklad v tem postopku ni naveden kot tožena stranka, je sodišče tožbeni zahtevek zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije pravilno zavrnilo.
SR člen 270. ZIZ člen 34, 34/3. ZPP člen 365, 365-3.
ustavitev izvršbe – pravnomočen sklep o ustavitvi izvršbe – izvršba na nepremičnine – izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi – izvršba na več sredstev in predmetov izvršbe
Potem, ko je sklep o ustavitvi izvršbe v zadevi, kjer se je vodil postopek samo na nepremičnine dolžnice (In ...) postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, s katerim je ugovor dolžnice zavrnilo, vendar glede na že pravnomočno ustavitev postopka, ni imelo ne dejanske in ne pravne podlage za kakršnokoli odločanje oziroma za izdajo izpodbijanega sklepa. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo - 3. točka 365. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068547
ZZZDR člen 78, 78/2.
razmerja med starši in otroci – varstvo in vzgoja otroka – dodelitev otroka – korist otroka – nova dejstva in dokazi v pritožbi – izvedenec
Osnovno vodilo pri odločitvi, kateremu od staršev naj se otroci dodelijo, so interesi otrok. Odločitev o dodelitvi otrok enemu od staršev je torej odvisna od ugotovljenega spleta vseh življenjsko pomembnih okoliščin, v prvi meri pa je potrebno upoštevati primernost staršev za vzgojo in varstvo otrok, pa tudi razmere, v katerih bi otroci ob dodelitvi živeli. Le celovita presoja vseh okoliščin na strani vsakega od staršev je lahko podlaga za odločitev, ki je v skladu z interesi otrok.
ZZZDR člen 107, 107/1, 131c. OZ člen 280, 293, 378, 378/1.
razmerja med starši in otroci – zvišanje preživnine – način plačila preživnine – izpolnitev obveznosti – štipendija – otroški dodatek
Pri določanju preživnine gre za materialnopravno presojo v preživninskem trikotniku in je preživnina na eni strani odvisna od potreb otrok, vendar hkrati omejena z zmožnostmi staršev.
Pri višini preživnine je potrebno upoštevati tudi štipendijo in otroški dodatek.
Ob dejstvu, da so A. R., B. R. in S. Š. na isti dan z družbo I., d.o.o., sklenili vsak svojo pogodbo o prodaji in odstopu poslovnega deleža na eni strani, navedeni odsvojitelji pa tudi na isti dan z družbo P., d.o.o., sklenili tudi vsak svojo pogodbo o odplačnem odstopu terjatve na drugi strani, je tudi po presoji pritožbenega sodišča evidentno, da so navedeni akterji nastopali usklajeno in da je vse pravne posle (vključno s pogodbo o pripojitvah prevzetih družb prevzemni) treba obravnavati celovito kot enoten pravni posel. Na to kaže tudi sama časovna dinamika sklepanja posameznih poslov (dne 10. 06. 2002 sklenitev pogodb o prodaji in odstopu poslovnih deležev, dne 11. 06. 2002 sklenitev pogodb o pripojitvi in dne 19. 06. 2002 sklenitev pogodb o odplačnem prenosu terjatev). Na ta način je dejansko prišlo do situacije, ko je družba I., d.o.o., poplačevala lastni poslovni delež, pri čemer v prvostopenjskem postopku ni bila izpodbita trditev tožeče stranke, da za poplačilo lastnega poslovnega deleža ni imela oblikovanih rezerv, kar je v nasprotju z drugim odstavkom 435. člena ZGD.
Skupno premoženje zakoncev je praviloma nedeljiv materialnopravni pojem in da ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče. Glede na dejstvo, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, to pomeni, da so od tega dopustne določene izjeme. Tako je sodna praksa že večkrat zavzela tudi stališče, da je zaradi posebnega vložka enega izmed zakoncev v nepremičnino, ki predstavlja skupno premoženje razvezanih zakoncev, mogoče določiti deleže zakoncev v drugačnem razmerju na eni in v drugačnem razmerju na drugi nepremičnini.
Sodišče prve stopnje, ki je odločitev oprlo le na oceno izpovedb prič v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani IV D 150/2006 in pri Okrožnem sodišču v Ljubljani I P 1155/2008, je kršilo tudi načelo neposrednosti, ki je eno od temeljnih načel pravdnega postopka. S tem je tožnici onemogočilo, da se izjavi o dokazih, na katere je sodišče prve stopnje oprlo odločitev in je bilo zato tudi kršeno načelo kontradiktornosti.
obresti – pogodbene obresti – zamudne obresti – zakonske zamudne obresti – ne ultra alterum tantum
Določba 376. člena OZ, ki je veljala do novele OZ (do 21.5.2007), je določala, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico, in ni razlikovala med pogodbenimi, zamudnimi pogodbenimi in zakonskimi zamudnimi obrestmi. Skupen znesek obresti po uveljavitvi OZ ne sme presegati glavnice, če jo je do uveljavitve OZ presegel, pa z dnem njegove uveljavitve obresti prenehajo teči.
Pregled zadeve pokaže, da je bil ta izvršilni postopek zaradi smrti dolžnice L.P. prekinjen s sklepom, izdanim v zadevi dne 28. 9. 2006. O nadaljevanju prekinjenega postopka je bilo treba v procesnem oziru odločiti. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno upoštevalo določbe člena 208 ZPP, ki se subsidiarno uporablja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, in ki določa, da v procesnem oziru v postopek vstopijo dediči umrle stranke, ki ni imela pooblaščenca, potem ko jih sodišče na predlog druge stranke povabi, da vstopijo v postopek. Tudi, v kolikor se dediči umrle stranke vstopu v določeni postopek protivijo, je treba te določbe razlagati kot določbe prisilnega značaja, kot si je to tudi pravilno razlagalo sodišče prve stopnje. Univerzalno pravno nasledstvo pritožnikov v razmerju do dolžnice je izkazano in temu tudi pritožniki ne oporekajo, zato je v procesnem oziru (kar je njegov namen) izpodbijani sklep povsem pravilen in zakonit.
Pritožbe s svojimi izvajanji na pravilnost izpodbijane odločitve ne morejo imeti vpliva. S strani pritožnikov poudarjeno prenehanje terjatve upnika zaradi zastaranja je predmet materialnopravne presoje prehoda obveznosti prejšnje dolžnice na njene dediče in bo o tem moralo odločiti sodišče prve stopnje, ob upoštevanju tovrstnega ugovora pritožnikov, v nadaljevanju postopka.
ZPP člen 270, 339, 339/2-8. OZ člen 395, 395/1. ZOR člen 414.
solidarna obveznost – izpolnitev solidarne obveznosti – dva izvršilna naslova za isti dolg – dva sklepa o izvršbi za isti dolg – izterjava solidarne obveznosti – prenehanje obveznosti s plačilom – ugovor plačila v izvršilnem postopku
Ker vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, glede na naravo obveznosti ni pomembno, da sta bila za ta dolg izdana dva izvršilna naslova in dva sklepa o izvršbi, ki sta pravnomočna. Solidarna obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti, zato lahko v konkretnem izvršilnem postopku dolžnika uspešno ugovarjata, da je solidarna obveznost prenehala, ker sta jo, kot je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru, izpolnila.
Za razliko od odškodnin, ki se po 165. členu OZ štejejo za zapadle od trenutka nastanka škode, zapadejo pravdni stroški v plačilo šele z izdajo sodbe. V času, ko je imel tožnik še možnost spodbijati pravna dejanja dolžnika, terjatev iz naslova pravdnih stroškov še ni zapadla in glede te terjatve ni izpolnjen pogoj iz 255. člena OZ za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika.
povrnitev nepremoženjske škode - poseg v osebnostno pravico - razžalitev - osebnostna pravica na lastni podobi - pravica do duševne integritete - fotomontaža
Izkazana pa je tudi vzročna zveza med protipravnim ravnanjem toženke in tožnici nastalo nematerialno škodo, in sicer s pomočjo dveh izvedencev medicinske stroke J.M. ter V.F.Ž., ki sta oba potrdila vzročno zvezo.
lastninska pravica – priposestvovanje - ugotovitveni in dajatveni zahtevek – umik ugotovitvenega zahtevka – razjasnjevalna dolžnost sodišča v zvezi z oblikovanjem zahtevka
Glede na modifikacijo zahtevka 12. 1. 2011 in dodatne navedbe na glavni obravnavi 24. 1. 2011 (v času odločanja sodišča prve stopnje), ko tožeča stranka ugotovitvenega dela zahtevka ni več uveljavljala, je neutemeljena pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo odločiti tudi o ugotovitvenem zahtevku, na kar tudi nima vpliva zgolj naslov v pripravljalni vlogi z dne 12. 1. 2011 „zaradi ugotovitve lastninske pravice“.
OZ člen 179. ZST-1 člen 16, 18. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/1, 286b, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 353, 358, 358/5.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine – telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – bistvena kršitev določb postopka – kršitev načela kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje je glede na navedeno odmerilo primerno odškodnino za telesne bolečine zgoraj navedenih različnih jakosti. Izvedenec je pri tem njihovo trajanje opredelil tako glede na celotno obdobje, ko so se pojavljale, kakor tudi kumulativno (npr. srednje hude bolečine so se pojavljale v času do štirih tednov, kumulativno šteto v tem času pa le osem dni).
izvršilni naslov – notarski zapis – potrdilo o izvršljivosti
Upnik je v predlogu za izvršbo zadostil zahtevi iz petega odstavka 40. člena v zvezi z 20.a členom ZIZ, poleg tega pa je izvršilni naslov in dokaz zapadlosti terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je naveden v notarskem zapisu, predlogu priložil (prilogi A2 in A3 v spisu). Za zahtevo po še posebnem potrdilu o izvršljivosti notarskega zapisa, kar uveljavlja pritožnik, ni zakonske podlage.
odškodnina – okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe – vzročna zveza – dokazno breme
Pri okrnitvi ugleda in dobrega imena pravne osebe je vzročna zveza med neko izjavo o določenih dejstvih in okrnitvijo dobrega imena in ugleda podana takrat, kadar je vsebina te izjave neresnična. Če bi bila namreč izjava resnična, ugled in dobro ime ne bi bila okrnjena zaradi izjave, temveč že zaradi ravnanja pravne osebe. Vzročno zvezo kot eno izmed predpostavk odškodninske odgovornosti mora dokazati oškodovanec.