Ker v prekinitvah delovnega razmerja pri tožniku ni šlo za situacije, zaradi katerih bi bilo treba v pogledu pravic iz delovnega razmerja pričeti delovno dobo šteti znova, saj je tožnik z manjšimi prekinitvami iz razloga na strani delodajalca nadaljeval z istim delom vrsto let, je treba celotno delovno dobo upoštevati pri odločanju o višini odpravnine, do katere je tožnik upravičen.
odločba imenovanega zdravnika - pritožba - rok za pritožbo
Kljub pravilnemu pravnemu pouku, da se je mogoče zoper odločbo imenovanega zdravnika pritožiti v 5 delovnih dneh, je tožnik pritožbo vložil prepozno. Zato jo je imenovani zdravnik s sklepom pravilno zavrgel.
regresni zahtevek zavarovalnega združenja – nezavarovano vozilo – nesreča dveh premikajočih se motornih vozil
V obravnavani zadevi gre za škodo, ki je nastala pri nesreči dveh premikajočih se motornih vozil. Ker gre za konkurenco dveh nevarnih stvari, se načelo objektivne odgovornosti umakne načelu krivdne odgovornosti imetnikov motornih vozil.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je prejel tožnik, ki je bil zaposlen na delovnem mestu delavec avtomobilske stroke II, ni zakonita, saj je tožena stranka ukinila le delovno mesto delavec avtomobilske stroke I.
ZDR člen 35, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - odločanje po uradni dolžnosti
Tožnik s tem, ko je z računalnika izbrisal podatke, ki jih je uporabljal pri svojem delu z namenom, da si delo olajša (in katerih v okviru svojih obveznosti niti ni bil dolžan vnašati v računalnik), ni niti naklepoma niti iz hude malomarnosti huje kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR nezakonita.
Tožnik v spornem obdobju ni bil upravičen do izplačila starostne pokojnine, ker je imel status zavarovanca v obveznem zavarovanju, tako da je tožena stranka utemeljeno odločila, da je dolžan neupravičeno izplačane zneske pokojnine v tem obdobju vrniti.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine – zmanjšanje življenjske aktivnosti – čas izpolnitve – če rok ni določen
Tožnici, ki je v prometni nesreči utrpela nateg vratne hrbtenice, kar predstavlja lahko poškodbo (II. stopnje) po Fisherjevi klasifikaciji telesnih poškodb, pripada pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v znesku 3.500 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v znesku 1.200 EUR.
predhodne odredbe – domneva nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi menice – namen zavarovanja – ukrepi sprejeti v predkazenskem postopku
Predhodne odredbe pomenijo način zavarovanja terjatev. S predhodno odredbo dobi upnik zavarovanje na premoženju dolžnika, tako da se bo lahko kasneje, ko bo izvršilni naslov postal pravnomočen in izvršljiv, iz tega premoženja lahko poplačal. Kot izhaja iz navedenega je torej namen izdaje predhodne odredbe v zagotovitvi možnosti (bodočega) poplačila upnika. Zato niso brez pomena zatrjevane okoliščine glede očitanih kaznivih dejanj oziroma ukrepov odrejenih v predkazenskem postopku.
Tožena stranka ni odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ko je spornega dne opravljal delo na drugem delovnem mestu, kot mu je bilo odrejeno, pri čemer dela na tem delovnem mestu niti ni opravljal dovolj pazljivo.
Sodišče prve stopnje, ki je odločitev oprlo le na oceno izpovedb prič v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani IV D 150/2006 in pri Okrožnem sodišču v Ljubljani I P 1155/2008, je kršilo tudi načelo neposrednosti, ki je eno od temeljnih načel pravdnega postopka. S tem je tožnici onemogočilo, da se izjavi o dokazih, na katere je sodišče prve stopnje oprlo odločitev in je bilo zato tudi kršeno načelo kontradiktornosti.
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da bi sodišče ugotovilo škodo, tako materialno kot nematerialno. Ugotovilo bi jo lahko le s pomočjo izvedenca. Ker z doslej izvedenimi dokazi to ni bilo v celoti ugotovljeno, je imelo sodišče samo možnost, torej po uradni dolžnosti, storiti vse, da pomanjkljivosti oz. nejasnosti odpravi. Če stranke to posebej zahtevajo, je to opozorilo sodišču, naj stori, kar bi že tako moralo storiti.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 336, 336/1, 352, 352/1. ZVO člen 3, 3/1, 5, 9, 10.
zastaranje - nepremoženjska škoda
Tožnikoma je pravno priznana nepremoženjska škoda dokazano nastajala že v letu 2005, za katero je bil znan tudi povzročitelj in odgovorna oseba, od katere bi že takrat lahko zahtevala odškodnino. V skladu z določbo prvega odstavka 336. člena OZ je najkasneje v letu 2005 začelo teči zastaranje. Na začetek teka zastaranja ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih. Do vložitve tožbe 19. 2. 2010 je potekel triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ.
Tožnici sta vložili tožbo na ugotovitev sklenitve pogodbe za kmetijska zemljišča, kot toženo stranko pa navedli Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Sklad ni pooblaščenec oziroma zastopnik tožene stranke pač pa je pravna oseba, ki gospodari z nepremičninami, zato je pasivno legitimiran Sklad in ne Republika Slovenija. Ker Sklad v tem postopku ni naveden kot tožena stranka, je sodišče tožbeni zahtevek zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije pravilno zavrnilo.
predujem za stroške procesnih dejanj – sklep procesnega vodstva – nagrada in stroški izvedenca
Odločitev o položitvi predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj (ali za dopolnitev plačanega predujma), je odločanje, ki se nanaša na vodstvo postopka, zoper takšne odločbe pa na podlagi tretjega odstavka 270. člena ZPP ni pritožbe.
Skupno premoženje zakoncev je praviloma nedeljiv materialnopravni pojem in da ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče. Glede na dejstvo, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, to pomeni, da so od tega dopustne določene izjeme. Tako je sodna praksa že večkrat zavzela tudi stališče, da je zaradi posebnega vložka enega izmed zakoncev v nepremičnino, ki predstavlja skupno premoženje razvezanih zakoncev, mogoče določiti deleže zakoncev v drugačnem razmerju na eni in v drugačnem razmerju na drugi nepremičnini.
ZZZDR člen 107, 107/1, 131c. OZ člen 280, 293, 378, 378/1.
razmerja med starši in otroci – zvišanje preživnine – način plačila preživnine – izpolnitev obveznosti – štipendija – otroški dodatek
Pri določanju preživnine gre za materialnopravno presojo v preživninskem trikotniku in je preživnina na eni strani odvisna od potreb otrok, vendar hkrati omejena z zmožnostmi staršev.
Pri višini preživnine je potrebno upoštevati tudi štipendijo in otroški dodatek.
ZZK-1 člen 43, 43/2, 120, 120/2, 146, 146/1, 146/2, 160, 160/1. ZNP člen 39.
vknjižba prenehanja pravic zaradi smrti oziroma prenehanja imetnika – predhodni preskus zemljiškoknjižnega predloga – poziv k dopolnitvi zemljiškoknjižnega predloga
Določba 43. člena ZZK-1 torej ureja vknjižbo izbrisa pravice, razen lastninske pravice, ne pa tudi vknjižbo lastninske pravice na pravnega naslednika pravne osebe.
Sodišče mora predlagatelja pozvati k dopolnitvi predloga oziroma popravi le v primeru, če niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje iz prvega odstavka 146. člena ZZK-1, ne pa tudi v primeru, da predlog ni sklepčen, ker iz vsebine predloženih listin ne izhaja utemeljenost predloga za vpis.
ZZZDR člen 12, 12/2, 406, 406/1. ZPP člen 30, 44, 44/3, 62, 180, 180/2.
vrednost spornega predmeta - obstoj zunajzakonske skupnosti – predhodno vprašanje – stvarna pristojnost
Vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti se obravnava kot prejudicialno vprašanje v vsakem sporu, v katerem se pojavi. Drugi odstavek 12. člena ZZZDR določa, da se stvarna pristojnost v teh sporih ravna po vrednosti spornega predmeta. Kadar je pristojnost sodišča odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta.
Toženec ima pravico do ugovora zoper vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, prav tako kot ima tudi sodišče korekturno dolžnost v primeru očitno previsoke ali prenizke vrednosti spornega predmeta.