predhodne odredbe – domneva nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi menice – namen zavarovanja – ukrepi sprejeti v predkazenskem postopku
Predhodne odredbe pomenijo način zavarovanja terjatev. S predhodno odredbo dobi upnik zavarovanje na premoženju dolžnika, tako da se bo lahko kasneje, ko bo izvršilni naslov postal pravnomočen in izvršljiv, iz tega premoženja lahko poplačal. Kot izhaja iz navedenega je torej namen izdaje predhodne odredbe v zagotovitvi možnosti (bodočega) poplačila upnika. Zato niso brez pomena zatrjevane okoliščine glede očitanih kaznivih dejanj oziroma ukrepov odrejenih v predkazenskem postopku.
Tožnica je sodišču posredovala nepopolno in nerazumljivo vlogo, tako da jo je sodišče utemeljeno pozvalo na dopolnitev vloge ter jo hkrati opozorilo na možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. Ker kljub temu tožnica vloge ni ustrezno dopolnila, je sodišče njeno vlogo (tožbo) utemeljeno zavrglo.
Tožnik v spornem obdobju ni bil upravičen do izplačila starostne pokojnine, ker je imel status zavarovanca v obveznem zavarovanju, tako da je tožena stranka utemeljeno odločila, da je dolžan neupravičeno izplačane zneske pokojnine v tem obdobju vrniti.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - sklenitev sporazuma - čakanje na delo - invalid III. kategorije
Zaradi delovne nesreče je tožnik postali invalid III. kategorije in ni bil več sposoben opravljati svojega dela. Kljub temu ni mogoče šteti, da bi se s podpisom sporazuma, s katerim je bilo urejeno plačilo za čas čakanja na delo do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in je vseboval tudi določbo oz. izjavo, da ni odprtih zadev na strani delavca, odpovedal pravici do odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v delovni nesreči.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - elementi odškodninskega delikta - dokazno breme - trditveno breme - nedopustno ravnanje - varno delo
Po splošnem pravilu o odškodninski odgovornosti, ki določa kot temeljno krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, je oškodovanec tisti, ki mora zatrjevati in dokazati obstoj prvih treh predpostavk odškodninske odgovornosti (nedopustno ravnanje, škoda in vzročna zveza). V zvezi s temi predpostavkami pomanjkljive trditvene podlage ne more nadomestiti oziroma dopolnjevati z izvedenimi dokazi. To pomeni, da bi moral tožnik konkretno navesti, v čem je bilo nedopustno ravnanje tožene stranke (v čem ni zadostila pogojem za varno delo), ne zadošča, da se je v tem okviru le skliceval na izpovedi prič oziroma na ugotovitve sodnega izvedenca.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 152, 152/2, 3, 171.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Brusilka, s katero je spornega dne delal tožnik, deluje na električni pogon in je glede na hitrost nevarna, saj ima okrog 5000 vrtljajev na minuto, pa tudi ni mogoče predvideti, kdaj bo zadela v kateri del stene obdelovanca in jo bo pri tem odbilo v nasprotno smer. Pri uporabi te brusilke nastajajo povečana tveganja, povezana s tem, da brusilnega koluta ni mogoče v celoti prekriti s ščitnikom, zato tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik utrpel ob delu z brusilko, odgovarja objektivno.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine – zmanjšanje življenjske aktivnosti – čas izpolnitve – če rok ni določen
Tožnici, ki je v prometni nesreči utrpela nateg vratne hrbtenice, kar predstavlja lahko poškodbo (II. stopnje) po Fisherjevi klasifikaciji telesnih poškodb, pripada pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v znesku 3.500 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v znesku 1.200 EUR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062618
ZZZDR člen 105, 129. a.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - preživljanje otrok – določitev preživnine – zmožnosti staršev – izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca
Nezadovoljstvo toženca z izvedenskim mnenjem oziroma njegovo nesprejemanje strokovnih ugotovitev izvedenke ne more biti podlaga za določitev novega izvedenca.
Sodišče prve stopnje, ki je odločitev oprlo le na oceno izpovedb prič v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani IV D 150/2006 in pri Okrožnem sodišču v Ljubljani I P 1155/2008, je kršilo tudi načelo neposrednosti, ki je eno od temeljnih načel pravdnega postopka. S tem je tožnici onemogočilo, da se izjavi o dokazih, na katere je sodišče prve stopnje oprlo odločitev in je bilo zato tudi kršeno načelo kontradiktornosti.
Skupno premoženje zakoncev je praviloma nedeljiv materialnopravni pojem in da ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče. Glede na dejstvo, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, to pomeni, da so od tega dopustne določene izjeme. Tako je sodna praksa že večkrat zavzela tudi stališče, da je zaradi posebnega vložka enega izmed zakoncev v nepremičnino, ki predstavlja skupno premoženje razvezanih zakoncev, mogoče določiti deleže zakoncev v drugačnem razmerju na eni in v drugačnem razmerju na drugi nepremičnini.
Ob dejstvu, da so A. R., B. R. in S. Š. na isti dan z družbo I., d.o.o., sklenili vsak svojo pogodbo o prodaji in odstopu poslovnega deleža na eni strani, navedeni odsvojitelji pa tudi na isti dan z družbo P., d.o.o., sklenili tudi vsak svojo pogodbo o odplačnem odstopu terjatve na drugi strani, je tudi po presoji pritožbenega sodišča evidentno, da so navedeni akterji nastopali usklajeno in da je vse pravne posle (vključno s pogodbo o pripojitvah prevzetih družb prevzemni) treba obravnavati celovito kot enoten pravni posel. Na to kaže tudi sama časovna dinamika sklepanja posameznih poslov (dne 10. 06. 2002 sklenitev pogodb o prodaji in odstopu poslovnih deležev, dne 11. 06. 2002 sklenitev pogodb o pripojitvi in dne 19. 06. 2002 sklenitev pogodb o odplačnem prenosu terjatev). Na ta način je dejansko prišlo do situacije, ko je družba I., d.o.o., poplačevala lastni poslovni delež, pri čemer v prvostopenjskem postopku ni bila izpodbita trditev tožeče stranke, da za poplačilo lastnega poslovnega deleža ni imela oblikovanih rezerv, kar je v nasprotju z drugim odstavkom 435. člena ZGD.
motenje posesti - sprememba tožbe – prekluzivni rok za vložitev tožbe – sklepčnost tožbe – načelo kontradiktornosti
Ker je bila tožba nesklepčna, prvo sodišče ni bilo dolžno izvajati predlaganih dokazov, zato je neutemeljen očitek o kršitvi pravice do enakega varstva pravic.
posojilna pogodba – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena
Sodišče druge stopnje se strinja, da dogovori med tožnikom in I. R. kot družbenikoma načeloma ne vplivajo na razmerje med tožnikom in samo družbo, ki je samostojna pravna oseba. Vendar pa je logično in sprejemljivo stališče sodišča prve stopnje, da bi edina družbenika, če bi res obstajal kakšen dogovor o posojilih med tožnikom in družbo, to tudi zapisala v pogodbi o prenosu poslovnega deleža.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068547
ZZZDR člen 78, 78/2.
razmerja med starši in otroci – varstvo in vzgoja otroka – dodelitev otroka – korist otroka – nova dejstva in dokazi v pritožbi – izvedenec
Osnovno vodilo pri odločitvi, kateremu od staršev naj se otroci dodelijo, so interesi otrok. Odločitev o dodelitvi otrok enemu od staršev je torej odvisna od ugotovljenega spleta vseh življenjsko pomembnih okoliščin, v prvi meri pa je potrebno upoštevati primernost staršev za vzgojo in varstvo otrok, pa tudi razmere, v katerih bi otroci ob dodelitvi živeli. Le celovita presoja vseh okoliščin na strani vsakega od staršev je lahko podlaga za odločitev, ki je v skladu z interesi otrok.
Pregled zadeve pokaže, da je bil ta izvršilni postopek zaradi smrti dolžnice L.P. prekinjen s sklepom, izdanim v zadevi dne 28. 9. 2006. O nadaljevanju prekinjenega postopka je bilo treba v procesnem oziru odločiti. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno upoštevalo določbe člena 208 ZPP, ki se subsidiarno uporablja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, in ki določa, da v procesnem oziru v postopek vstopijo dediči umrle stranke, ki ni imela pooblaščenca, potem ko jih sodišče na predlog druge stranke povabi, da vstopijo v postopek. Tudi, v kolikor se dediči umrle stranke vstopu v določeni postopek protivijo, je treba te določbe razlagati kot določbe prisilnega značaja, kot si je to tudi pravilno razlagalo sodišče prve stopnje. Univerzalno pravno nasledstvo pritožnikov v razmerju do dolžnice je izkazano in temu tudi pritožniki ne oporekajo, zato je v procesnem oziru (kar je njegov namen) izpodbijani sklep povsem pravilen in zakonit.
Pritožbe s svojimi izvajanji na pravilnost izpodbijane odločitve ne morejo imeti vpliva. S strani pritožnikov poudarjeno prenehanje terjatve upnika zaradi zastaranja je predmet materialnopravne presoje prehoda obveznosti prejšnje dolžnice na njene dediče in bo o tem moralo odločiti sodišče prve stopnje, ob upoštevanju tovrstnega ugovora pritožnikov, v nadaljevanju postopka.
ZZZDR člen 12, 12/2, 406, 406/1. ZPP člen 30, 44, 44/3, 62, 180, 180/2.
vrednost spornega predmeta - obstoj zunajzakonske skupnosti – predhodno vprašanje – stvarna pristojnost
Vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti se obravnava kot prejudicialno vprašanje v vsakem sporu, v katerem se pojavi. Drugi odstavek 12. člena ZZZDR določa, da se stvarna pristojnost v teh sporih ravna po vrednosti spornega predmeta. Kadar je pristojnost sodišča odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta.
Toženec ima pravico do ugovora zoper vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, prav tako kot ima tudi sodišče korekturno dolžnost v primeru očitno previsoke ali prenizke vrednosti spornega predmeta.