izostanek z naroka - fikcija umika tožbe - sklep o ustavitvi postopka
Iskanje parkirnega prostora ni nepričakovan in upravičen razlog, zaradi katerega stranka ne bi pristopila (pravočasno) na poravnalni oz. prvi narok za glavno obravnavo.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 152, 152/2, 3, 171.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Brusilka, s katero je spornega dne delal tožnik, deluje na električni pogon in je glede na hitrost nevarna, saj ima okrog 5000 vrtljajev na minuto, pa tudi ni mogoče predvideti, kdaj bo zadela v kateri del stene obdelovanca in jo bo pri tem odbilo v nasprotno smer. Pri uporabi te brusilke nastajajo povečana tveganja, povezana s tem, da brusilnega koluta ni mogoče v celoti prekriti s ščitnikom, zato tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik utrpel ob delu z brusilko, odgovarja objektivno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - diskriminacija
Tožena stranka je tožniku zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je v posledici slabše finančne situacije ukinila njegovo delovno mesto.
ZDR člen 35, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - odločanje po uradni dolžnosti
Tožnik s tem, ko je z računalnika izbrisal podatke, ki jih je uporabljal pri svojem delu z namenom, da si delo olajša (in katerih v okviru svojih obveznosti niti ni bil dolžan vnašati v računalnik), ni niti naklepoma niti iz hude malomarnosti huje kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR nezakonita.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - sklenitev sporazuma - čakanje na delo - invalid III. kategorije
Zaradi delovne nesreče je tožnik postali invalid III. kategorije in ni bil več sposoben opravljati svojega dela. Kljub temu ni mogoče šteti, da bi se s podpisom sporazuma, s katerim je bilo urejeno plačilo za čas čakanja na delo do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in je vseboval tudi določbo oz. izjavo, da ni odprtih zadev na strani delavca, odpovedal pravici do odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v delovni nesreči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - pisno opozorilo o nameravani redni odpovedi
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika že pred podajo pisnega obvestila o nameravani redni odpovedi ustno obveščala, da je njegovo delo postalo nepotrebno, ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delovnopravna kontinuiteta – prevzem delavcev
Pri odmeri odpovednega roka in pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi se upošteva vsa delovna doba pri delodajalcu in (ali) pri njegovih pravnih prednikih ne glede na morebitne vmesne prekinitve.
invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - ocena delazmožnosti - opis delovnega mesta - sodni izvedenec - invalidska komisija
Tožnica že od leta 1994 ni opravljala dela v kuhinji, ampak je opravljala delo "priprava daril" oz. "izdelava darilnih predmetov". Iz tega razloga se je njena delazmožnost pravilno ocenjevala glede na to delo, tako se je delazmožnost ocenjevala že v predhodnem postopku. Ker v novem postopku ni bilo ugotovljenega poslabšanja zdravstvenega stanja, tožbeni zahtevek za priznanje dodatnih pravic iz invalidskega zavarovanja ni utemeljen.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prava volja - vročanje
Drugače kot odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je enostranski akt in ki učinkuje z vročitvijo, sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi učinkuje s samim podpisom pogodbenih strank, zaradi česar se tudi predvideva, da vsaka stranka ob podpisu prejme svoj izvod sporazuma. Iz tega logično sledi, da nobena stranka ni zavezana drugi pošiljati njenega izvoda sporazuma, tako da način vročitve tudi ne more biti bistven za presojo zakonitosti prenehanja delovnega razmerja (na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi).
Tožnik v spornem obdobju ni bil upravičen do izplačila starostne pokojnine, ker je imel status zavarovanca v obveznem zavarovanju, tako da je tožena stranka utemeljeno odločila, da je dolžan neupravičeno izplačane zneske pokojnine v tem obdobju vrniti.
Ker v prekinitvah delovnega razmerja pri tožniku ni šlo za situacije, zaradi katerih bi bilo treba v pogledu pravic iz delovnega razmerja pričeti delovno dobo šteti znova, saj je tožnik z manjšimi prekinitvami iz razloga na strani delodajalca nadaljeval z istim delom vrsto let, je treba celotno delovno dobo upoštevati pri odločanju o višini odpravnine, do katere je tožnik upravičen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0063339
ZPP člen 181. ZSReg-1 člen 5, 5/2. ZGD člen 413, 413/2. ZD člen 224.
ugotovitvena tožba –pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – deklaratornost vpisa v sodni register – pravnomočni sklep o dedovanju – dedovanje tujega premoženja
Lastninska pravica na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju tujega premoženja ne preneha. Ker je predmet dedovanja lahko le zapustnikovo premoženje, toženca pa sta podedovala tudi premoženje tožnikov, je torej zmotno pritožbeno stališče, da ugotovitvena tožba po 181. členu ZPP ni na mestu.
dodatek za tujo nego in pomoč - dokončnost - pravnomočnost
Za obdobje pred izdajo izpodbijane odločbe je bilo že pravnomočno odločeno, da tožnica nima pravice do dodatka za tujo nego in pomoč. V takšno pravnomočno odločitev bi se lahko poseglo le z uporabo izrednih pravnih sredstev.
Rok za vložitev tožbe zoper dokončno odločbo toženca je potekel, preden je bila sodišču posredovana tožba, ki jo je tožnica zmotno naslovila direktno na toženca. Iz tega razloga jo je sodišče kot prepozno utemeljeno zavrglo.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje
Glede na to, da iz mnenj tožničine lečeče zdravnice in specialistov izhaja, da se njeno zdravstveno stanje slabša, je najmanj preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da ne izpolnjuje pogojev za zdraviliško zdravljenje, ki temelji na mnenju zdravnika - ortopeda, podanem v predhodnem sodnem sporu, ki se je končal pred letom in pol.
Tožena stranka ni odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ko je spornega dne opravljal delo na drugem delovnem mestu, kot mu je bilo odrejeno, pri čemer dela na tem delovnem mestu niti ni opravljal dovolj pazljivo.
odločba imenovanega zdravnika - pritožba - rok za pritožbo
Kljub pravilnemu pravnemu pouku, da se je mogoče zoper odločbo imenovanega zdravnika pritožiti v 5 delovnih dneh, je tožnik pritožbo vložil prepozno. Zato jo je imenovani zdravnik s sklepom pravilno zavrgel.
Tožena stranka tožeči stranki ni predložila dokazila o uspešno opravljenem 2. letniku študija niti ni tožeče stranke obvestila o razlogih za nedokončanje študija. Zato je tožeča stranka utemeljeno izdala odločbo, s katero je toženi stranki pravica do republiške štipendije prenehala, in toženo stranko pozvala na sklenitev dogovora o načinu vračila štipendije. Ker se tožena stranka na poziv ni odzvala, je bila dolžna znesek izterjati po sodni poti.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta
Ker sodišče prve stopnje ni moglo z gotovostjo zaključiti, da se je tožnik poškodoval na delu pri toženi stranki (ni dokazano, zlasti z upoštevanjem mnenja sodnega izvedenca, da je do poškodbe - padca pokrova na nožni palec - prišlo, tako kot je zatrjeval tožnik), je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljeno zavrnilo.
Določila čl. 319 ZPP in 324/III ZPP nalagajo posebno oblikovanost izreka sodbe glede na procesno uveljavljanje pobota, določba čl. 310 ZPP pa v zvezi z zahtevki po nasprotni tožbi nalaga odločitev o takšnem zahtevku.