Pritožnica v pritožbi ne navaja, da dejstev v zvezi s priposestvovanjem ni mogla navesti pred zaključkom prvostopenjskega postopka. S trditvami, da je stečajni dolžnik imel navedeno nepremičnino v dobroverni lastniški posesti že od leta 1990 dalje do začetka stečajnega postopka ter bi zato moral stečajni upravitelj vložiti tožbo zaradi priposestvovanja, pritožnica ne more uspeti, saj bi navedena dejstva lahko navajala tekom obravnavanega stečajnega postopka, česar pa ni storila.
Določila čl. 319 ZPP in 324/III ZPP nalagajo posebno oblikovanost izreka sodbe glede na procesno uveljavljanje pobota, določba čl. 310 ZPP pa v zvezi z zahtevki po nasprotni tožbi nalaga odločitev o takšnem zahtevku.
Tožena stranka ni odgovorna za škodo v obliki poslabšanja zdravja, do katerega je prišlo pri tožnici zaradi stresnega dela, saj je tožnica v času bolniškega staleža prihajala na delo po lastni volji. Tožena stranka tega od nje ni zahtevala, kar pomeni, da škoda ni rezultat njenega nedopustnega ravnanja.
Ker je zavarovanec, tožnikov delavec, z dnem 3. 10. 2008 zaključil poklicno rehabilitacijo, mu je toženec z odločbo utemeljeno priznal pravico do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom od 4. 10. 2008 dalje. Kdaj in če bo tožnik, zavarovančev delodajalec, zavarovancu priznano pravico do premestitve zagotovil in z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi, je v njegovi domeni.
Tožena stranka tožeči stranki ni predložila dokazila o uspešno opravljenem 2. letniku študija niti ni tožeče stranke obvestila o razlogih za nedokončanje študija. Zato je tožeča stranka utemeljeno izdala odločbo, s katero je toženi stranki pravica do republiške štipendije prenehala, in toženo stranko pozvala na sklenitev dogovora o načinu vračila štipendije. Ker se tožena stranka na poziv ni odzvala, je bila dolžna znesek izterjati po sodni poti.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prava volja - vročanje
Drugače kot odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je enostranski akt in ki učinkuje z vročitvijo, sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi učinkuje s samim podpisom pogodbenih strank, zaradi česar se tudi predvideva, da vsaka stranka ob podpisu prejme svoj izvod sporazuma. Iz tega logično sledi, da nobena stranka ni zavezana drugi pošiljati njenega izvoda sporazuma, tako da način vročitve tudi ne more biti bistven za presojo zakonitosti prenehanja delovnega razmerja (na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi).
dodatek za tujo nego in pomoč - dokončnost - pravnomočnost
Za obdobje pred izdajo izpodbijane odločbe je bilo že pravnomočno odločeno, da tožnica nima pravice do dodatka za tujo nego in pomoč. V takšno pravnomočno odločitev bi se lahko poseglo le z uporabo izrednih pravnih sredstev.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - elementi odškodninskega delikta - dokazno breme - trditveno breme - nedopustno ravnanje - varno delo
Po splošnem pravilu o odškodninski odgovornosti, ki določa kot temeljno krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, je oškodovanec tisti, ki mora zatrjevati in dokazati obstoj prvih treh predpostavk odškodninske odgovornosti (nedopustno ravnanje, škoda in vzročna zveza). V zvezi s temi predpostavkami pomanjkljive trditvene podlage ne more nadomestiti oziroma dopolnjevati z izvedenimi dokazi. To pomeni, da bi moral tožnik konkretno navesti, v čem je bilo nedopustno ravnanje tožene stranke (v čem ni zadostila pogojem za varno delo), ne zadošča, da se je v tem okviru le skliceval na izpovedi prič oziroma na ugotovitve sodnega izvedenca.
ZIZ člen 15, 107, 115, 120, 120/3, 154, 155, 156, 157, 157/1. ZPP člen 343, 343/1, 351, 351/1, 366, 366/1.
terjatev na izročitev ali dobavo premičnin – sklep o prenosu terjatve – prenos v izterjavo – pritožba dolžnikovega dolžnika - nedovoljena pritožba – pravni interes
Dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve na izročitev ali dobavo premičnin, ki jo ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika in ki ima v skladu s 154. členom ZIZ učinek prenosa v izterjavo, saj ta sklep ne posega v pravni položaj dolžnikovega dolžnika.
invalidnina - telesna okvara - vzrok telesne okvare
Pri tožniku ugotovljena funkcionalna motnja utemeljuje 30 % telesno okvaro zaradi kontrakture ramenskega sklepa. Ker gre pri tem za manj kot 50 % telesno okvaro, ki je posledica bolezni oz. poškodbe izven dela, tožnik ni pridobil pravice do invalidnine.
ZUP člen 274, 274/2. ZPIZ-1 člen 187. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 126.
zavarovalna doba - dejansko stanje - nadzorstvena pravica
Prvostopenjski organ je napačno ugotovil dejansko stanje (saj tožnica v času, ki se ji je štel v zavarovalno dobo, ni bila v delovnem razmerju, ampak je opravljala vajeništvo), kar pa ne more biti razlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - fikcija umika tožbe
Sklicevanje tožnice, da je zaradi iskanja sodišča zamudila narok, ni upravičen razlog za izostanek z naroka. Zaradi izostanka z naroka (poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo) je sodišče utemeljeno štelo, da je tožnica umaknila tožbo.
Tožena stranka ni odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ko je spornega dne opravljal delo na drugem delovnem mestu, kot mu je bilo odrejeno, pri čemer dela na tem delovnem mestu niti ni opravljal dovolj pazljivo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - sklenitev sporazuma - čakanje na delo - invalid III. kategorije
Zaradi delovne nesreče je tožnik postali invalid III. kategorije in ni bil več sposoben opravljati svojega dela. Kljub temu ni mogoče šteti, da bi se s podpisom sporazuma, s katerim je bilo urejeno plačilo za čas čakanja na delo do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in je vseboval tudi določbo oz. izjavo, da ni odprtih zadev na strani delavca, odpovedal pravici do odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v delovni nesreči.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje
Glede na to, da iz mnenj tožničine lečeče zdravnice in specialistov izhaja, da se njeno zdravstveno stanje slabša, je najmanj preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da ne izpolnjuje pogojev za zdraviliško zdravljenje, ki temelji na mnenju zdravnika - ortopeda, podanem v predhodnem sodnem sporu, ki se je končal pred letom in pol.
Sodišče lahko sklep o oprostitvi plačila taks med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva - rok
Z oziroma na to, da je tožnik v sporu, katerega obnovo predlaga, v pritožbenem postopku (skoraj) v celoti uspel, pred vročitvijo sodbe Vrhovnega sodišča RS, s katero je bila odločitev spremenjena, tako da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ni imel pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev, na podlagi bi bila zanj izdana ugodnejša odločba. Iz tega razloga je treba šteti, da je rok za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev začel teči šele z vročitvijo sodbe Vrhovnega sodišča RS.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nevarna stvar - imetnik nevarne stvari - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Tožnik je uveljavljal plačilo odškodnine za nesrečo pri delu od prvotožene stranke (delodajalca) in drugotožene stranke (lastnika avtodvigala, ki je tožnika poškodovalo). Za obravnavo tožbe zoper drugotoženo stranko (ki ni niti tožnikov delodajalec niti zavarovalnica) delovno sodišče ni stvarno pristojno sodišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka je delo na delovnem mestu, na katerem je bil tožnik edini izvajalec, razdelila med nekatere preostale zaposlene, zaradi česar tožnikovega dela ni več potrebovala. Posledično mu je utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0065921
OZ člen 186, 186/3.
pravica do zasebnosti – varstvo osebnostnih pravic – svoboda izražanja – duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zasebnosti
Ko se ugotavlja, ali je prišlo z objavo določenega članka do kršitve pravice do zasebnosti, je treba presojati članek kot celoto, njegov celoten pomen, ki je lahko razviden iz konteksta naslova, fotografij, grafične zasnove, poudarkov, njihov na običajen pomen in pri tem imeti v mislih povprečnega bralca.