ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 214, 214/1, 219, 371, 371/1-8.. ZNDM-2 člen 2, 28, 28/2, 29, 29/3, 29/4.. ZCS-1 člen 3, 3/1, 12, 15, 15/2.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - preiskava prevoznega sredstva - nedovoljen dokaz - osebna preiskava brez odredbe sodišča - pooblastila carinskih organov - preiskava carinskih organov - dokazni standard - sum storitve kaznivega dejanja
Vprašanje, ali je bila preiskava vozila, ki ga je vozil obsojenec, opravljena zakonito, je treba presojati z vidika predpisov, ki so v kritičnem času urejali delovanje policije na mejnem prehodu in predpisov, ki so urejali carinski nadzor.
Po navedeni ureditvi lahko policisti, ki izvajajo mejno kontrolo, opravijo pregled prevoznega sredstva in v primeru suma prevoza prepovedanih predmetov tudi preiskavo prevoznega sredstva brez odredbe sodišča. Enako velja za carinske organe v primeru razlogov za sum kršitve carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, katerih izvajanje je v pristojnosti carinske službe. Takšno ravnanje mejnih policistov in carinikov tako samo po sebi ne pomeni kršitve določb 214., 215. in 219. člena ZKP.
Kot je bilo že pojasnjeno, za pregled vozila po ZNDM-2A zadošča zelo nizek dokazni standard - sum. Takšnemu dokaznemu standardu pa je bilo vsekakor zadoščeno z zaznavo izkušenega obmejnega policista, ki se je v skladu s svojimi pooblastili, po oceni obeh nižjih sodišč za natančen pregled vozila odločil na podlagi informacij, ki jih je pridobil od kriminalista iz Ljubljane in dejstva, da je na sredinski konzoli obsojenčevega vozila opazil razstavljen telefon, kar ga je zmotilo, saj je glede na izkušnje vedel, da je v takšnih primerih vedno nekaj narobe. Glede na to, da je bil podan sum kot potreben dokazni standard za preiskavo vozila, je po presoji Vrhovnega sodišča zato razumna ocena v izpodbijani pravnomočni sodbi, da je bila policistova odreditev preiskave vozila skladna z določbami ZNDM-2A in tudi mednarodnimi dokumenti, ki zavezujejo mejne policiste pri opravljanju nadzora prehoda meje. Okoliščina, da je bil mejni policist pred opravo mejne kontrole s strani kriminalista iz Ljubljane opozorjen, da naj opravi pregled vozila Mercedes iz določenega registrskega območja, pri čemer pa mu niso bili posredovani nobeni podatki o obsojencu, ravno tako ne o tovoru, torej o tem, da se v vozilu nahaja prepovedana droga, niti za kakšno kaznivo dejanje naj bi šlo, po oceni Vrhovnega sodišča ne pomeni, da policist v zvezi s konkretnim vozilom in morebiti vsemi ostalimi vozili, ki so ustrezali opisu kriminalista iz Ljubljane, ne bi smel več postopati po ZNDM-2A, temveč da bi moral za preiskavo vsakega takšnega vozila pridobiti odredbo za hišno preiskavo. V nasprotnem primeru bi bilo delo mejnih policistov, ki zajema nadzor zunanje „schengenske“ meje, skoraj povsem onemogočeno, saj ti navkljub obstoju drugih sumljivih okoliščin, na podlagi katerih lahko izvršujejo svoja pooblastila, namenjena nadzoru meje, teh ne bi smeli izvrševati, če za ukrepanje po določbah ZKP ne bi imeli dejanske podlage kot je bilo to tudi v konkretnem primeru.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - lažja izvedba postopka - ekonomičnost in hitrost postopka - prebivališče strank in prič
Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katero zagovorniki utemeljujejo lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar mora sodišče upoštevati tudi druge okoliščine, tudi obremenjenosti posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je že nadpovprečno obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka.
ZPP člen 363, 384, 384/1, 377. URS člen 158. ZIKS člen 145b, 145č, 145č/2.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - vrnitev premoženja po ZIKS - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - pravno sredstvo - pritožba - poseg v pravnomočno odločbo
Samoiniciativna razveljavitev pravnomočne odločbe ustavnopravno ni dopustna, zato mora pravni red v takšnem primeru omogočati pravno sredstvo zoper takšno odločbo. Ker pa je tak sklep ravno zaradi samoiniciativnosti po funkcionalni plati prvostopenjska odločba, je takšno pravno sredstvo pritožba (363. člen ZPP).
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/1, 421, 421/4, 421/5.. URS člen 29.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
pravica do poštenega postopka - pravica do obrambe - pravica do učinkovite obrambe - izvedba dokazov v korist obdolženca - pravna relevantnost predlaganega dokaza - konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga - utemeljitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga
Kljub temu, da je pritožnik navedel le, da bo Č. pričal o tem, da oškodovanec redno vpliva na priče, njegovega predloga ni mogoče označiti za neutemeljenega in je bil resnično pomemben za njegovo glavno obrambno smer, saj je z njim izpodbijal verodostojnost oškodovanca in priče C. Razlog, da so dejstva v zadostni meri ugotovljena, samo po sebi ni zadosten razlog. Razlog, da Č. ne more neposredno pričati o dogodku, bolj izraža stališče sodišč, da takih dokazov načeloma ni mogoče šteti za pomembne. Tako stališče sodišč je pritožniku onemogočilo, da bi izpodbijal verodostojnost prič tako, da bi se pregledali dokazi o njihovem predhodnem ravnanju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - prebivališče zapustnika v tujini - obstoj premoženja zapustnika - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča
Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče v Kočevju, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00008883
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/1-1, 420/1-3, 420/2, 424, 424/1.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje velike tatvine - zakonski znaki kaznivega dejanja - protipravna prilastitev - prilastitveni namen - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - dokončano kaznivo dejanje - aprehenzijska teorija - pravica do poštenega postopka - pravica do obrambe - konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga - utemeljitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznih predlogov - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Okoliščina, da je obsojenka oškodovančeva denarna sredstva nakazala na račun svoje družbe, nima vpliva na zaključek, da si je sredstva protipravno prilastila. Že samo nakazilo zneskov je pomenilo razpolaganje in prisvojitev oškodovančevih sredstev na transakcijskem računu.
Ob izkustveno gledano izrazito nelogičnem in neprepričljivem obsojenkinem zagovoru, obramba, ki ni uspela izkazati ne obstoja osebe z imenom M. ali M. Š. ne zatrjevanega dolga, ni izkazala, da bi bili predlagani dokazi za obsojenko uspešni. Ob upoštevanju dokaznega položaja oziroma stanja stvari vložnik zato neutemeljeno zatrjuje, da zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje osebe z imenom M. ali M. Š. in dokaznih predlogov, katerih cilj je bil pridobiti čim več informacij o tej osebi, pomeni kršitev pravice do obrambe.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sme upravno sodišče ob odločanju o tožbi zoper sklep o zavrženju zahtevka za uvedbo ponovnega postopka šteti kot pravno neupoštevno pravnomočno odločbo, izdano v postopku mednarodne zaščite.
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. ZUS-1 člen 83, 83/2.
neobstoječe pravno sredstvo - novela ZPP-E
V obravnavanem primeru je izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, zato se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1. Glede na to, da do začetka uporabe ZPP-E veljavne določbe ZUS-1 predloga za dopustitev revizije ne predvidevajo, je Vrhovno sodišče predlog zavrglo.
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZUS-1 člen 22, 22/1, 83.
predlog za dopustitev revizije
Zoper sodbo, izdano v upravnem sporu od začetka uporabe ZPP-E, ni dopustno vložiti revizije na podlagi določb ZUS-1. Ker pa so tožniki v vloženi reviziji utemeljevali tudi njeno dovoljenost, je Vrhovno sodišče vlogo obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije v smislu 367. b člena ZPP.
Ker tožniki zatrjujejo dovoljenost revizije z zelo hudimi posledicami odločitve in finančnimi posledicami, ki naj bi presegale znesek v višini 20.000 EUR, ni izpolnjena zahteva iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP po navedbi spornega pravnega vprašanja.
Državnotožilski svet z izdelavo ocene državnotožilske službe ni odločil o prenehanju funkcije državnega tožilca. To je tudi skladno z zakonom, saj iz ZDT-1 izhaja, da ugotovitveno odločbo o prenehanju državnotožilske funkcije izda Vlada (74. člen ZDT-1).
V zvezi z učinki zahtevane začasne odredbe je bilo zato treba ugotoviti, da izdelave ocene državnotožilske službe s strani Državnotožilskega sveta sploh ni mogoče šteti za upravni akt, torej za odločitev, ki posega v pravice oziroma pravno varovane interese pritožnice, in s tem za akt, ki povzroča (zatrjevane) škodljive posledice.
Pritožnica torej ni izkazala neposredne povezave med izpodbijanim aktom tožene stranke in grozečo težko popravljivo škodo. Presoja, ali so sicer podani pogoji za vodenje upravnega spora o glavni stvari, pa je v nadaljnji pristojnosti sodišča prve stopnje.Vrhovno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.