povrnitev nepremoženjske škode - mladoletni oškodovanec - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - trajna nezmožnost za delo - I. kategorija invalidnosti - višina odškodnine
Pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti niso bile v zadostni meri upoštevane posledice na funkcionalnem področju, saj so pri tožniku prizadete kognitivne funkcije (motnje spomina, branja, pozornosti, sposobnosti načrtovanja in predvidevanja). Tožnik je na pričetku odrasle dobe, še preden se je vključil v trg dela, postal invalid I. kategorije, ugotovljena je trajna nezmožnost za vsakršno delo. Zaradi omejitev torej ne bo mogel opravljati poklica, za katerega se je šolal, in tudi ne drugega poklica, niti početi stvari, ki jih je počel pred nesrečo: voziti kros motorja, kolesa, igrati nogometa, jahati; ne more več pomagati v domači gostilni in na kmetiji, se ljubiteljsko ukvarjati z glasbo.
zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - nedovoljenost izrednega pravnega sredstva - pripor - vročitev sklepa o priporu obdolžencu - pravnomočnost sklepa o priporu - pravica do obrambe
V konkretnem primeru je iz podatkov spisa razvidno, da obdolžencu, ki je na begu, sklep o odreditvi pripora še ni bil vročen. Obdolženčevi pravici do obrambe je lahko zadoščeno le pod pogojem, da je sklep o priporu vročen tako njemu kot tudi zagovorniku (četrti odstavek 120. člena ZKP), pri čemer teče rok za pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora od zadnje vročitve (četrti odstavek 202. člena ZKP). Ker obdolženec pravice do pritožbe zoper sklep (še) ni mogel uveljavljati, saj mu sklep še ni bil vročen, je jasno, da ta odločba v času vložitve pravnega sredstva še ni mogla postati pravnomočna. To pomeni, da je zagovornikova zahteva za varstvo zakonitosti zoper takšen nepravnomočni sklep o odreditvi pripora preuranjena.
določitev krajevne pristojnosti po najvišjem sodišču v državi - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča
Določitev krajevno pristojnega sodišča po Vrhovnem sodišču v postopku razglasitve pogrešanca za mrtvega.
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 124, 125. ZPP člen 367b, 374, 377. ZDZdr člen 50.
dovoljenost revizije - nepravdni postopek - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - direktna revizija - zavrženje revizije
Od uveljavitve ZPP-E tudi v nepravdnih postopkih, v katerih je izrecno navedeno, da je revizija dovoljena, velja, da jo mora poprej dopustiti Vrhovno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po najvišjem sodišču v državi - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča
Vrhovno sodišče je v skladu s petim odstavkom 12. člena ZNP odločilo, da se kot krajevno pristojno sodišče za odločanje v tej nepravdni zadevi določi Okrajno sodišče v Radovljici. Pri tem je upoštevalo, da je bila nasprotna udeleženka rojena na območju tega sodišča, v zemljiško knjigo katerega je tudi vpisana njena služnostna pravica dosmrtnega stanovanja in stvarno breme.
bistvene kršitve določb kazenskega postopa - izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - odredba prikritih preiskovalnih ukrepov - dokazni standard - utemeljeni razlogi za sum - obvestila - anonimni vir - obrazložitev sodbe - direktni naklep - nezmožnost izpodbijanja sodbe zaradi nepopolno oz. zmotno ugotovljenega dejanskega stanja
Policisti so informacije v uradnih zaznamkih z dne 15. 6. 2009 in 28. 4. 2010, katerih izvor ni pojasnjen, preverili s podatki uradnih evidenc (ki so natančno povzeti v izpodbijani odredbi) in z uradnim zaznamkom o zbranih obvestilih od znane osebe, zato zagovornikovim navedbam, da tožilka ob izdaji odredbe pri presoji dokaznega standarda ni preverila objektivne (in subjektivne) zanesljivosti obvestil, pridobljenih od neznanih virov, ni mogoče pritrditi.
bistvene kršitve določb kazenskega postopa - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - pravica do zasebnosti - pravica do komunikacijske zasebnosti - pričakovana zasebnost - preiskava elektronske naprave - zakonitost preiskave - pisno soglasje - prostovoljna izjava - privilegij zoper samoobtožbo - kraj in čas storitve kaznivega dejanja
Glede na to, da je bila vsa elektronska komunikacija naslovljena (tudi) na K., se obsojenec, upoštevajoč tudi naravo in vsebino komunikacije (dogovarjanje in načrtovanje umora), ne more uspešno sklicevati na (pričakovano) zasebnost. Obsojeni J. na tej komunikaciji namreč ni mogel utemeljeno pričakovati zasebnosti, saj bi K. z vsebino elektronske komunikacije kadarkoli lahko seznanil tretjo osebo (organ kazenskega postopka) in s tem po svoji volji izstopil iz sfere zaupnosti komunikacije.
ZKP člen 372, 372-4, 426, 426/2.. KZ-1 člen 173, 173/1, 173/3, 173/4.. KZ člen 183, 183/1, 183/3, 183/4.
kršitev kazenskega zakona - kršitev kazenskega zakona obdolžencu v korist - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - privilegirana oblika - druga spolna dejanja - poseg v spolno nedotakljivost
Tako iz strokovne literature, kot tudi dosedanje sodne prakse izhaja, da prav fizični stik predstavlja razmejitev med kaznivim dejanjem po prvem odstavku 173. člena KZ-1 in med kaznivim dejanjem po četrtem odstavku istega člena. Ugotovitve obeh sodišč o domnevno nižji intenzivnosti ravnanj, kljub izkazanim telesnim stikom, v okviru katerih je obsojenec "le" z rokami in "le" preko oblačil otipaval oškodovanke po intimnih predelih teles, ne morejo predstavljati zadostne podlage za milejšo pravno kvalifikacijo očitanih dejanj. Opisane ugotovitve bi lahko vplivale kvečjemu na odmero kazenske sankcije, ne pa tudi na milejšo pravno opredelitev dejanja.
dopuščena revizija - predodelitev otroka - namestitev otroka v krizni center - zaslišanje izvedenca - trditvena podlaga
Revizija se dopusti glede vprašanja ali mora sodišče v postopku predodelitve otroka, ki je začet s tožbo, v kateri je kot glavni razlog za predodelitev navedena dalj časa trajajoča namestitev otroka v kriznem centru za mlade zaradi suma psihične in fizične zlorabe otroka, presojati tudi vzroke za namestitev in bivanje otroka v tem kriznem centru s pomočjo zaslišanja strokovnih oseb, ki so obravnavale otroka v času sprejema v krizni center in v času bivanja v njem ter ali bi moralo sodišče razloge za namestitev v kriznem centru preverjati tudi s postavljanjem vprašanj izvedencem v tej smeri.
ZKP člen 39, 371, 371/2, 420, 420/2.. URS člen 23.
pravica do poštenega postopka - pravica do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - substanciran dokazni predlog - pravna relevantnost predlaganega dokaza - utemeljenost predloga - pravica do zaslišanja obremenilne priče - pravica do sodnega varstva - pravica do nepristranskega sojenja - dvom v nepristranost sodnika
Obsojenec pri uveljavljanju kršitve pravice do obrambe v zahtevi izhaja iz napačnega izhodišča, da bi sodišče moralo ugoditi vsem dokaznim predlogom, ki sta jih z zagovornikom podala na predobravnavnem naroku, ker državna tožilka ni izrecno nasprotovala njihovi izvedbi. Po ustaljeni sodni praksi v skladu z načelom proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP) sodišče samo odloča, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presodilo njihovo verodostojnost. Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba.
Politično prepričanje nekdanjega funkcionarja, ki naj bi bilo drugačno od političnega prepričanja obsojenca, med postopkom ni bilo z ničemer izkazano, niti ni bilo pojasnjeno, kako naj bi to domnevno dejstvo vplivalo na nepristranskost razpravljajoče sodnice.
V skladu z ustaljeno sodno prakso sodnikovo vodenje postopkov oziroma odločanje o njih ob odsotnosti okoliščin, ki bi kazale na njegovo v naprejšnje prepričanje o predmetni zadevi, ali povezavo s samo zadevo oziroma stranko postopka, ni znak njegovega pristranskega odnosa do obsojenca. V nasprotnem primeru bi se dvom v nepristranskost sojenja pred sodiščem prve stopnje vzpostavil vedno, kadar bi bila odločitev sodišča prve stopnje spremenjena v obsojenčevo korist v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi.
ZDen člen 3, 4, 5, 9. ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3.
zaplemba - vrnitev zaplenjenega premoženja - pravočasnost zahteve za vrnitev zaplenjenega premoženja - prehod premoženja v državno last - sodna pristojnost - upravna pristojnost - Odlok AVNOJ - upravičenec do denacionalizacije
Pri presoji, ali gre za vračanje po ZDen ali po ZIKS, je pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo posamezno premoženje podržavljeno. V vsakem primeru pa je treba dokazati tista dejstva, ki so odločilna za presojo zadeve glede na pravno podlago podržavljenja.
URS člen 26, 30. ZKP člen 148, 148/1, 220, 220/1, 539, 539/1, 542, 542/1, 542/1-3. OZ člen 352/1. ZPP člen 378, 380/2.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - zaseg motornega vozila v kazenskem postopku - neutemeljen odvzem prostosti (okrnitev svobode) - akrivna legitimacija uporabnika stvari - pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost države - objektivna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - vpliv kazenskega postopka na tek zastaralnega roka - dopuščena revizija
Nižji sodišči nista dali ustrezne teže dejstvu, da je bil zatrjevan nezakonit odvzem prostosti vzrok za kasnejšo uvedbo kazenskega postopka zoper tožnika. Njuno stališče, da bi tožnik moral konkretni odškodninski zahtevek zoper državo uveljavljati že v času trajanja kazenskega postopka, je tožniku nesorazmerno otežilo učinkovito uveljavljanje pravice do povračila škode. V okoliščinah konkretnega primera je ustavno skladna razlaga četrtega odstavak 542. člena ZKP takšna, da se prvi odstavek 539. člena ZKP v primerih nezakonitega odvzema prostosti smiselno uporabi tako, da pravica do povrnitve škode zastara v treh letih od pravnomočnosti sodbe, s katero je bil tožnik obtožbe pravnomočno oproščen.
Vrhovno sodišče ne vidi razlogov, da se v primeru, ko bodisi zaradi protipravnega zasega bodisi zaradi neskrbne hrambe zaseženega vozila nastane škoda njegovemu zakonitemu uporabniku, aktivna legitimacija takšnemu uporabniku v odškodninskemu sporu na podlagi 26. člena Ustave ne prizna.
kršitev kazenskega zakona - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - zakonska zveza - uporaba sile - osebna integriteta - duševna integriteta - poseg v dostojanstvo
Obsojenčeva ravnanja pomenijo uporabo fizične in psihične sile, napad na oškodovankino telesno in duševno celovitost in napad na njeno dostojanstvo. Pri opisanem ravnanju je oškodovanka postala objekt izvajanja nasilja, kar predstavlja spravljanje v podrejen položaj, zato dodatno opisovanje oškodovankine podrejenosti ni potrebno.
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 103, 105, 110, 111.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - izpolnitev obveznosti - neizpolnitev pogodbe - posledice neizpolnitve pogodbene obveznosti - delna izpolnitev pogodbe - sprejem izpolnitve - prevzem vozila v posest - odstop od pogodbe - izguba pravic - odgovornost za napake (jamčevanje za napake)
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnik s tem, ko je vozilo prevzel v posest, izgubil možnost uveljavljanja pravnih posledic neizpolnitve in mu na razpolago ostanejo le jamčevalni zahtevki, oziroma glede možnosti odstopa od pogodbe v primeru, če je slednja v znatnem bistvenem delu ostala neizpolnjena, ali so bili torej 103., 105., 110. in 111. člen OZ pravilno uporabljeni.
Revizija v navedenih delih napada dejanske ugotovitve in dokazno oceno sodišč nižjih stopenj, kar pa glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ni dovoljeno.
Revident vseskozi prehaja mejo med nedovoljeno grajo dokazne ocene ter med očitno neutemeljenimi procesnimi očitki. Očitno neutemeljenimi zato, ker jih je revident uveljavljal že v pritožbi ter je pritožbeno sodišče nanje tudi odgovorilo. Končni cilj tako skonstruiranih procesnih očitkov, ki sedaj namesto zoper sodišče prve stopnje letijo tudi zoper sodišče druge stopnje, ni spet nič drugega kot napad na dokazno oceno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00016609
ZOR člen 73. ZD člen 14, 132.
sporazum o delitvi skupnega premoženja - izpodbijanje sporazuma o delitvi skupnega premoženja - realizacija ustnega dogovora - ničnost - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine - prehod terjatve na dediča - dedovanje - združitev upnika in dolžnika v eni osebi - dovoljenost revizije - izpodbijana odločba - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - delno zavrženje revizije
Realizirana ustna pogodba je bila veljavna (73. člen tedaj veljavnega ZOR). B. A. je s tem pridobil pravico od staršev (oziroma od očeta kot formalnega zemljiškoknjižnega lastnika, čeprav ni bilo sporno, da gre za skupno premoženje obeh) zahtevati izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi se v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik celotne nepremičnine na G. in solastnik četrtine poslovnega prostora E. Ob njegovi smrti (132. člen ZD) pa je vse njegovo premoženje, vključno s terjatvijo zahtevati zemljiškoknjižno dovolilo, prešlo nazaj na starša kot njegova zakonita dediča (14. člen istega zakona). Vpis v njuno korist (oziroma formalno v očetovo korist) je že obstajal, terjatev pa je z združitvijo upnika (formalno očeta kot zemljiškoknjižnega lastnika, dejansko pa obeh staršev) in dolžnika v isti osebi prenehala.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - pravica do nepristranskega sojenja - zakoniti zastopnik stranke kot uslužbenec pristojnega sodišča
Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" obsega različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je takšna okoliščina podana tudi v primeru, ko je zakonita zastopnica ene od strank postopka zaposlena kot pomočnica na področju izvršbe pri doslej pristojnem sodišču.
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 124, 125. ZPP člen 367b, 377.
dovoljenost revizije - nepravdni postopek - vložitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje revizije
Udeleženec bi moral v skladu s 367.b členom ZPP podati predlog za dopustitev revizije. Direktna revizija zato ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) in jo je moralo Vrhovno sodišče na podlagi procesnega pooblastila iz 377. člena ZPP zavreči.