začasna odredba ZUS-1 - začasna odredba -težko popravljiva škoda
Ker pritožnica ni izkazala zakonskega pogoja, obstoja verjetnosti, da ji bo z izvršitvijo izpodbijanih sklepov nastala težko popravljiva škoda, kar velja tudi za ureditveno začasno odredbo, tako že prvi pogoj iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi ni izpolnjen. Kot je to navedlo že sodišče prve stopnje, zato tehtanje med prizadetimi koristmi nasprotnih strank in tehtanje javnega interesa v obravnavani zadevi ni potrebno, ker na pravilnost odločitve nima vpliva, temu posledično pa se tudi Vrhovno sodišče ne opredeljuje do s tem v zvezi podanimi pritožbenimi navedbami.
Toženka je ugotavljala tudi dejansko stanje, kot da so navedbe o službovanju v policiji resnične, ob tem pa presodila, da glede na okoliščine konkretnega primera, ki jih je izpostavil pritožnik, slednji ne potrebuje mednarodne zaščite.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00009279
ZUS-1 člen 59, 59/3, 59/3-2, 51, 51/2, 75, 75/4, 77. URS člen 22. ZUP člen 7, 9, 125, 125/1, 146, 164/3, 164/3-3, 237, 237/2, 237/2-3. ZMZ-1 člen 21, 21/3, 23, 26, 27, 28, 71, 71/2.
mednarodna zaščita - seznanitev stranke z uspehom dokaznega postopka
Če prosilec za mednarodno zaščito zahteva seznanitev glede uspeha dokazovanja, ga je tožena stranka dolžna seznaniti z dokazno oceno (z uspehom dokazovanja), saj mu to omogoča tudi eventuelno predložitev še drugih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
VS00008385
ZPP člen 374, 377.
dovoljenost revizije - nedopuščena revizija
Revizija ni dovoljena, če ni bila dopuščena. V obravnavani zadevi revizija ni bila dopuščena, saj tožnik predloga za dopustitev revizije sploh ni vložil.
izvolitev v naziv - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Če iz revizije ni razvidno, katero pravno pravilo naj bi sodišče prve stopnje kršilo in zakaj, revident ni izpostavil pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
URS člen 22. ZPP člen 111, 111/2, 142, 142/3, 142/4.
vročanje - fikcija vročitve - osebno vročanje - razlaga zakona
Vrhovno sodišče je določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP razložilo tako, da se v primeru, če naslovnik najkasneje petnajsti dan, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, ne dvigne sodne pošiljke, se z iztekom tega dne vročitev šteje za opravljeno. Ta dan pa se po drugem odstavku 111. člena ZPP ne všteva v rok, ki teče od vročitve, to je v pritožbeni rok.
URS člen 2, 155, 155/1, 155/2. ZV-1 člen 123, 124, 199b. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vodno povračilo - nadomestilo za rabo vode - retroaktivnost predpisov
Izpodbijana sodba je v bistvenem delu pomanjkljiva, saj ni mogoč preizkus stališča, da so izpolnjeni pogoji za dopustno retroaktivnost določb 199. b člena ZV-1, posledično tudi ne, ali je bilo materialno pravo v okviru dovoljenega revizijskega vprašanja pravilno uporabljeno.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - revizija, dovoljena na podlagi zakona - transformacija delovnega razmerja v nedoločen čas
V tej zadevi gre za individualni delovni spor o transformaciji delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. Na podlagi 2. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih v povezavi s 125. členom prehodnih in končnih določb ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/17) je revizija vselej dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
licenca za delo na področju splošne medicine - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - izguba zaposlitve
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Če vprašanje ni zastavljeno natančno in konkretno, glede na obrazložitev revizije pa je poleg tega jasno, da se ne nanaša na izpodbijano odločbo tožene stranke, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, ni navedla. Z navedbami, da ji je prenehalo nadomestilo po izpodbijani odločbi, da je kot brezposelna oseba prejemnik denarnega nadomestila in da drugega premoženja ali virov dohodka nima, pa tudi ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3, 156, 156-2.. ZPPreb-UPB1 člen 10, 10/1, 23, 23/1-2.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - dolžno nadzorstvo - dolžnost seznanitve - seznanitev z obveznostmi
Če posamezni področni prekrškovni predpis ukrepov dolžnega nadzorstva ne predpisuje, je pravna oseba svoje odgovornosti za prekršek razbremenjena že, če izkaže, da je izpolnila dolžnost seznanitve.
izostanek - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - okoliščine in interesi, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja - obvestilo delodajalcu o razlogih odsotnosti
Delodajalec upravičeno pričakuje, da bo delavec po tem, ko je ugotovljena njegova zmožnost za delo, prišel na delo oziroma ga v nasprotnem primeru obvestil o razlogih za izostanek. Delavec, ki na delo ne prihaja ter o razlogih za svoj izostanek delodajalca ne obvesti, krši delovno obveznost, saj sta prihajanje na delo in obveščanje o razlogih za opustitev te dolžnosti dve najosnovnejši delavčevi obveznosti.
Obrazložitev pogoja, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ni obvezna sestavina odpovedi, to pa pomeni, da odpoved ni nezakonita, če te obrazložitve nima. Zadošča, da delodajalec obstoj okoliščin dokaže v sodnem postopku.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 91. ZRud-1 člen 7, 7/1. ZVZD-1 člen 38, 38/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - preverjanje strokovnih znanj in spretnosti
Dejavnost tožene stranke oziroma delo v jami je vsekakor mogoče opredeliti kot delo s povečano nevarnostjo oziroma delo, iz katerega izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni. Tožena stranka je imela v okoliščinah konkretnega primera že v določbi četrtega odstavka 38. člena ZVZD-1 neposredno podlago za določitev rednega letnega preverjanja znanja iz stroke in varstva pri delu, posredno podlago pa tudi v določbah ZRud-1 in Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter ob tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih snovi pod zemljo. Način in postopek izvajanja strokovnih in drugih internih izpitov ter postopek preverjanja znanja je praviloma prepuščen ureditvi v internih aktih delodajalca, kar je tožena stranka storila s sprejemom Navodil N12.10.01 za preverjanje znanja zaposlenih in programske usmeritve za izvajanje internih preverjanj znanja. To pomeni, da je tožena stranka v Navodilu predvidela opravljanje letnega preverjanja znanja za opravljanje dela rudarskega nadzornika, za kar je imela pooblastilo v zakonih. Zato revizijski ugovor, da s strani tožene stranke predpisano letno preverjanje znanja kot pogoj ne izhaja iz zakona oziroma drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, ni utemeljen.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - stroški odgovora na revizijo
Prvi odstavek 325. člena ZPP ureja izdajo dopolnilne sodbe. Ta se izda, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti. Četrti odstavek 326. člena določa, da o predlogu za dopolnitev sodbe, ki se nanaša samo na stroške postopka, odloči predsednik senata.
ZObr člen 100a. ZSPJS člen 17, 17/1, 17a, 17a/1, 17a/10. ZSSloV člen 2, 28, 28/2, 29, 29/1, 38, 38/1. ZUP člen 101, 101/2. - člen 97, 98, 012, 102/1, 103, 103/1, 103/5, 104, 104/1, 104/2.
akt vodenja in poveljevanja - delovno pravni akt - pritožbeni rok - slovenska vojska - službena ocena - dopuščena revizija
Zgolj to, da se varstvo pravic v zvezi s službeno oceno uveljavlja po službeni poti, tej oceni ne odvzema narave delovnopravnega akta, torej akta o odločitvi o pravici, obveznosti oziroma odgovornosti delavca.
Za pripadnike Slovenske vojske pri pritožbah zoper službeno oceno velja osemdnevni pritožbeni rok.
Če se pritožbeni rok izteče na dela prost dan, se rok dejansko izteče s pretekom naslednjega delavnika.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. URS člen 74, 74/1. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje (1991) - člen 16, 17, 17/1. ZPP člen 370, 370/3, 372.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - izbira presežnega delavca - novinar - prepozno navajanje dejstev
Ob ugotovljenih slabših poslovnih rezultatih na nivoju delodajalca (časopisnega in založniškega podjetja) od tega ni mogoče zahtevati, da analizira delo vsake redakcije in vsako delovno mesto ter konkreten vpliv delovnih mest in delavcev na zmanjšano poslovno uspešnost (za kar se med drugim zavzema tožnica). Izostanek takšne detajlne analize, katere izvedba in rezultati so tudi sicer lahko vprašljivi, nima za posledico nezakonitosti odpovedi pogodb o zaposlitvi delavcem. Gre za avtonomno odločitev delodajalca, ki posredno predstavlja tudi (poslovno) odločitev o zmanjšanju poročanja na področju kulture. Takšna odločitev vseeno temelji na presoji o tem, da ne more več opravljati dela s tolikšnim številom delavcev in pomeni, da bo delodajalec na določenem segmentu svojega delovanja zmanjšal stroške z zmanjšanjem zaposlitev. Ugotavljanje natančnih dejstev s tem v zvezi in presojanje sodišča o tem, da ob takšni odločitvi delodajalec ni ravnal pravilno ali smotrno (ker se je odločil prav za kulturno redakcijo), bi presegla pravico sodišča, saj bi pretirano (nesorazmerno) omejilo pravico do svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave RS).
Toženka ni bila dolžna ocenjevati vseh novinarjev, ki delajo na delovnih mestih, za katere se zahteva enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti za delo (16. člen Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje), temveč se je lahko odločila le za primerjavo med novinarji oziroma delavci v kulturni redakciji. Če se je namreč toženka odločila za zmanjšanje števila delavcev v tej enoti, ni bilo razloga za to, da bi primerjala med sabo tudi delavce v drugih redakcijah oziroma enotah, v katerih je želela ohraniti dosedanji obseg dela in zaposlitev.
ZOFVI člen 2. ZDR-1 člen 33, 33/1, 34, 34/1, 36, 36/1, 37, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - ocena verodostojnosti priče - izvajanje dokazov - učitelj - fizično nasilje
Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča že ugotovitev, da je tožnik storil eno kršitev iz opomina in eno kršitev iz odpovedi. Predmet opozorila in redne odpovedi so pri tem lahko tudi kršitve pogodbenih obveznosti, ki so lažje narave (za razliko od kršitev, ki so podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi - 110. člen ZDR-1) in onemogočajo nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).
Pravni red v določenih procesnih situacijah dopušča zasliševanje prič z namenom presoje verodostojnosti izpovedbe drugih prič.
Uporaba fizične prisile v vzgojno izobraževalne namene ni dovoljena, zato je sodišče druge stopnje pravilno zaključilo, da je v tem primeru podana kršitev delovnih obveznosti iz 33. ZDR-1.
Za obstoj kršitev zakonskih določb ni bistvena in potrebna še dodatna opredelitev kršitev v kolektivni pogodbi, saj zadošča ugotovitev, da je tožnik kršil katerokoli od obveznosti iz delovnega razmerja, ki so določene v zakonu. Glede na ZDR-1 ni nobene potrebe po dodatnih opredelitvah kršitev delovnih obveznosti v kolektivnih pogodbah in podzakonskih aktih; če pa so te že opredeljene, to ne pomeni, da so kršitve lahko le izključno tiste in takšne, kot so določene v kolektivni pogodbi, podzakonskih aktih ali splošnih aktih delodajalca.