zahteva za izdajo začasne odredbe - zadržanje izvršitve upravnega akta - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - trditvena podlaga - zadržanje izvršitve pravnomočne sodbe
Sporno pravno razmerje je v reviziji mogoče urediti tudi z zadržanjem izvršitve upravnega akta, ki je predmet konkretnega upravnega spora. Vrhovno sodišče je v takih primerih že izdalo ureditvene začasne odredbe. Stanje je začasno uredilo tako, da je zadržalo izvršitev v upravnem sporu izpodbijanega upravnega akta.
Revidentka verjetnosti nastanka težko popravljive škode v konkretnem primeru ni izkazala.
ZUS-1 člen 72, 83, 83/2. ZDavP-2 člen 61, 62, 63, 394, 395, 396. ZDoh-2 člen 113.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - samoprijava - dohodnina - uveljavljanje olajšave - jezikovna, sistemska in namenska razlaga - načelo davčne pravičnosti - načelo enakosti pred zakonom
Jezikovna razlaga določbe 63. člena ZDavP-2 ne vodi do sklepa, da se davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave, vsebinsko v čemer koli razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja. Izhajajoč iz samega besedila zakona tako ni videti prepričljivega razloga, da se "davčna napoved" iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od "davčne napovedi" iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 87. ZFPPIPP člen 164. ZDDV-1 člen 39, 39/3, 73, 73/4. ZDavP-2 člen 97. OZ člen 311.
vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost - davčni dolg - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - vračilo presežka izhodnega DDV - terjatve - dovoljena revizija iz vrednostnega razloga
Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanci z njo avtomatično pridobijo tudi pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove.
Pogoje za izplačilo presežka DDV ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč 73. člen ZDDV-1 in 97. člen ZDavP-2, iz katerih izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal ter pod nadaljnjim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega drugega davčnega dolga.
Vrhovno sodišče je v svoji sodni praksi že sprejelo stališče, da je davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve po 173. členu ZDavP-2 dopustna le, če že obstaja (pravnomočen) izvršilni naslov, iz katerega izhaja obstoj terjatve, oziroma če se dolžnik davčnega dolžnika strinja, da terjatev davčnega dolžnika do njega obstaja, ali če obstoju terjatve ne ugovarja pravočasno in obrazloženo.
Revident ima prav s tem, ko ugovarja, da v primeru, ko med njim in davčnim dolžnikom sploh ni sporno, da navedeni dolg ne obstaja več, vprašanje obstoja tega dolga ne more biti predmet obravnave kot predhodnega vprašanja v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o davčni izvršbe, saj to ne more nadomestiti pomanjkanja potrebnega izvršilnega naslova.
ZUS-1 člen 60, 71, 71/2, 83, 86. ZDavP-2-UPB4 člen 39, 41, 68.
dokazovanje v davčnem postopku - odmera davka od nenapovedanih dohodkov - dvig gotovine
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da ni odgovorilo na pomembno pravno vprašanje, ali dvigi gotovine predstavljajo razpoložljiva sredstva, porabo ali oboje. Z vidika presoje je tudi iz ustaljene sodne prakse očitno, da gre pri tem za vprašanje dejanskega stanja, ugotovljenega v konkretnem primeru, zato je bilo o tem, kaj dvig gotovine pomeni v obravnavani zadevi za ugotovitev davčne osnove, odločeno z ugotovitvijo dejanskega stanja pred toženo stranko, ki, kot že večkrat poudarjeno, ni predmet revizijske presoje.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-3, 289, 289/2, 355, 356, 357, 357/1. ZFPPIPP-F člen 39, 51.
prisilna poravnava - stečajni postopek - terjatve, pridobljene med začetkom postopka prisilne poravnave in začetkom stečajnega - stroški stečajnega postopka - poplačilo terjatve - splošna razdelitvena masa - sprememba zakona - ZFPPIPP - časovna veljavnost novele - dopuščena revizija
Družba, ki je prevzela obveznosti v postopku prisilne poravnave, v pravdnem postopku ne more uspeti z ugovori, da ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za njihovo poplačilo.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - združitev kazenskih postopkov - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - lažja izvedba postopka - enoten postopek - subjektivna in objektivna koneksiteta
Če obstaja med kaznivimi dejanji določena povezava (subjektivna ali objektivna koneksiteta - zveznost) sodišče iz razlogov procesne ekonomije praviloma izvede enoten postopek in izda eno samo sodbo. V prvi vrsti vodenje enotnega postopka zagotavlja presojo kriminalne količine, oceno storilčeve nevarnosti in izrek primerne kazenske sankcije ter hkrati onemogoča različno ali nasprotujočo si oceno istih dokazov v različnih kazenskih postopkih in na tej podlagi sprejemanje nepravilnih sodb.
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je tožnica v tem postopku kot glavni zahtevek uveljavljala povračilo odškodnine v višini 29.210,00 EUR in povračilo stroškov pravdnega postopka z opr. št. P 592/2001 v višini 11.267,99 EUR, znaša vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe 40.477,99 EUR. Ker bi bila glede na vrednost spornega predmeta na podlagi drugega odstavka 367. člena ZPP revizija v konkretnem primeru dovoljena že po samem zakonu, obravnavani predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje
Okoliščina, da tečejo pravde pred različnimi sodišči in da bi bilo postopke v primeru, če bi tekle pred istim sodiščem, združiti, ni razlog za delegacijo pristojnosti, razen v izjemnih primerih.
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je bila prvostopenjska sodba izdana pred sprejemom novele ZPP-E, bi bila po drugem odstavku 367. člena ZPP glede na vrednost spornega predmeta 214.296,00 EUR revizija v konkretnem primeru dovoljena že po samem zakonu. Posledično obravnavani predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00008896
OZ člen 39, 39/4, 40, 40/2, 40/3, 50, 88. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 54, 59. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/3.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - prodajna pogodba za nepremičnino - simuliran pravni posel - navidezen pravni posel - darilo - nedopusten nagib - ničnost darilne pogodbe - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - skupno premoženje zakoncev - nedovoljeno razpolaganje enega zakonca - izbrisna tožba - dobra vera - opredeljenost tožbenega zahtevka - premičnina
Za navidezno pogodbo je značilno, da stranki vede simulirata obstoj pogodbe, katere sklenitve v resnici ne želita. Njuno soglasje volj torej ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, marveč zgolj v nastanek videza pogodbe. Ker nastane zgolj videz sporazuma o bistvenih sestavinah pogodbe, ta v resnici ni sklenjena (15. člen OZ), saj resnični konsenz volj ni podan. Navidezna pogodba zato nima učinka med pogodbenima strankama (prvi odstavek 50. člena OZ). Iz vsega povedanega jasno sledi, da takšna pogodba ni nična, marveč sploh ne obstaja, je torej neobstoječa.
V sedanjih razmerah in na sedanji stopnji družbenega razvoja je lastnina eden izmed najpomembnejših mehanizmov tržnega sistema in s tem gospodarskega in družbenega razvoja. Sodišča jo zato morajo, kadar to ustreza okoliščinam konkretnega primera, varovati tudi z najmočnejšo sankcijo ničnosti.
Za manjše pravno varstvo enostranskih pogodb obstaja utemeljen razlog. Zakonec, ki enostransko in neodplačno razpolaga s skupnim premoženjem, namreč iz takega posla ne pridobi premoženjske koristi, iz katere bi lahko drugemu zakoncu povrnil prikrajšanje.
Darilni namen (causa donandi) lahko že po naravi stvari korenini le v lastni (darovalčevi), ne pa tuji lastninski pravici. Sporna pogodba tako v delu, kjer se nanaša na tisto, kar iz naslova skupnega premoženja pripada tožnici, nima podlage in je zato nična tudi iz razloga po četrtem odstavku 39. člena OZ.
Če neodplačno razpolaganje poseže v nujni delež, lahko dediči zahtevajo vrnitev daril po določbah ZD. Takšno zakonsko varstvo dedičev povsem zadostuje, zato je uporaba sankcije ničnosti izključena.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - omejene prostorske zmogljivosti - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zmotna uporaba materialnega prava in procesnih pravil razlog za dopustitev revizije le, če se kršitve nanašajo na posamezna pravna vprašanja, ki ustrezajo kriterijem iz prvega odstavka 367. a člena ZPP. Prav zato, ker Vrhovno sodišče revizijo dopusti le glede posameznih konkretnih pravnih vprašanj, mora po določbi četrtega odstavka 367. b člena istega zakona stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00017014
ZUreP člen 97. ZUreP-1 člen 103, 106.
prodaja namesto razlastitve - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vpis pravice v zemljiško knjigo - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - nepravdni postopek - vložitev predloga - protipravnost
Razlastitveni upravičenec ravna protipravno, če ne sproži razlastitvenega postopka ali ne sklene poravnave namesto razlastitve.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDLov-1 člen 65, 65/4. ZDru-1 člen 2. URS člen 42.
dopuščena revizija - lovska družina - sprejem v članstvo - pravica do združevanja - omejevanje članstva - kategorije članov društva
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti stališča sodišča druge stopnje, po katerem se v zvezi z omejitvijo sprejema v novo članstvo po četrtem odstavku 65. člena ZDLov-1 kot člani lovske družine štejejo tudi častni člani in simpatizerji.
ZPP člen 44, 44/2, 180, 180/2, 367, 367/2, 367/4, 277.
predlog za dopustitev revizije - procesne predpostavke - nedenarni tožbeni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V konkretnem primeru vrednost spornega predmeta za nedenarni zahtevek skozi celoten postopek ni bila navedena. Ustaljena praksa Vrhovnega sodišča je, da predlagatelj v tem primeru nima pravice do revizije.
volitve v državni svet - šport - športna dejavnost - kultura - poklicno ukvarjanje z dejavnostjo - elektorji interesnih organizacij
Po presoji Vrhovnega sodišča poklicno ukvarjanje z dejavnostjo pomeni, da je oseba za to dejavnost usposobljena, da jo opravlja redno in v obsegu, za katerega dobi plačilo, ki je znaten vir za preživljanje. Omenjeno plačilo je torej več kot le gola nagrada za prispevek k športnemu udejstvovanju, kar pomeni, da občasno honorarno delo ne zadostuje. To pomeni, da vsakršno pogodbeno razmerje niti njegova odplačnost še nista odraz opravljanja dejavnosti, ki jo oseba opravlja kot svoj poklic.
DVK mora na podlagi predložene dokumentacije ob primerni uporabi določb ZVDZ, ki urejajo potrjevanje list kandidatov (VIII. poglavje ZVDZ), potrditi ali zavrniti predloženi seznam izvoljenih predstavnikov posamezne poklicne organizacije oziroma zahtevati odpravo formalnih pomanjkljivosti. Pri tem mora preveriti tudi podatke o tem, ali se člani poklicnih organizacij, ki volijo elektorje, poklicno ukvarjajo z dejavnostjo. To pa lahko stori samo na podlagi dokazil, ki jih predložijo poklicne organizacije. Dolžnost izkazovanja zakonskega pogoja iz 34. člena ZDSve je torej na strani poklicnih organizacij, DVK pa ga je dolžna preveriti, preden izda odločbo, ker je ona odgovorna za zakonito in ustavnoskladno odločitev. Preveriti je torej dolžna tudi podatke o tem, ali se člani poklicnih organizacij, ki volijo elektorje, poklicno ukvarjajo z dejavnostjo.
kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine - kaznivo dejanje nezakonitega lova - zakonski znaki kaznivega dejanja - delictum proprium - lovec - lov brez dovoljenja - neupravičen lov
Zakonski znak dovoljenja za lov je namreč večplasten in se ne nanaša izključno na tako imenovane krivolovce, ampak zajema tudi lov v nasprotju z zakonskimi prepovedmi. Takšna interpretacija zakonskega znaka lova brez dovoljenja izhaja že iz njegove jezikovne razlage. Zakonska prepoved določenih ravnanj oziroma načinov lova pomeni njihovo nedovoljenost in torej storilec, ne glede na njegovo morebitno lastnost lovca, zanje nima ustreznega dovoljenja.