zahteva za izdajo začasne odredbe - zadržanje izvršitve upravnega akta - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - trditvena podlaga - zadržanje izvršitve pravnomočne sodbe
Sporno pravno razmerje je v reviziji mogoče urediti tudi z zadržanjem izvršitve upravnega akta, ki je predmet konkretnega upravnega spora. Vrhovno sodišče je v takih primerih že izdalo ureditvene začasne odredbe. Stanje je začasno uredilo tako, da je zadržalo izvršitev v upravnem sporu izpodbijanega upravnega akta.
Revidentka verjetnosti nastanka težko popravljive škode v konkretnem primeru ni izkazala.
ZUS-1 člen 72, 83, 83/2. ZDavP-2 člen 61, 62, 63, 394, 395, 396. ZDoh-2 člen 113.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - samoprijava - dohodnina - uveljavljanje olajšave - jezikovna, sistemska in namenska razlaga - načelo davčne pravičnosti - načelo enakosti pred zakonom
Jezikovna razlaga določbe 63. člena ZDavP-2 ne vodi do sklepa, da se davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave, vsebinsko v čemer koli razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja. Izhajajoč iz samega besedila zakona tako ni videti prepričljivega razloga, da se "davčna napoved" iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od "davčne napovedi" iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 87. ZFPPIPP člen 164. ZDDV-1 člen 39, 39/3, 73, 73/4. ZDavP-2 člen 97. OZ člen 311.
vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost - davčni dolg - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - vračilo presežka izhodnega DDV - terjatve - dovoljena revizija iz vrednostnega razloga
Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanci z njo avtomatično pridobijo tudi pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove.
Pogoje za izplačilo presežka DDV ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč 73. člen ZDDV-1 in 97. člen ZDavP-2, iz katerih izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal ter pod nadaljnjim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega drugega davčnega dolga.
Vrhovno sodišče je v svoji sodni praksi že sprejelo stališče, da je davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve po 173. členu ZDavP-2 dopustna le, če že obstaja (pravnomočen) izvršilni naslov, iz katerega izhaja obstoj terjatve, oziroma če se dolžnik davčnega dolžnika strinja, da terjatev davčnega dolžnika do njega obstaja, ali če obstoju terjatve ne ugovarja pravočasno in obrazloženo.
Revident ima prav s tem, ko ugovarja, da v primeru, ko med njim in davčnim dolžnikom sploh ni sporno, da navedeni dolg ne obstaja več, vprašanje obstoja tega dolga ne more biti predmet obravnave kot predhodnega vprašanja v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o davčni izvršbe, saj to ne more nadomestiti pomanjkanja potrebnega izvršilnega naslova.
ZUS-1 člen 60, 71, 71/2, 83, 86. ZDavP-2-UPB4 člen 39, 41, 68.
dokazovanje v davčnem postopku - odmera davka od nenapovedanih dohodkov - dvig gotovine
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da ni odgovorilo na pomembno pravno vprašanje, ali dvigi gotovine predstavljajo razpoložljiva sredstva, porabo ali oboje. Z vidika presoje je tudi iz ustaljene sodne prakse očitno, da gre pri tem za vprašanje dejanskega stanja, ugotovljenega v konkretnem primeru, zato je bilo o tem, kaj dvig gotovine pomeni v obravnavani zadevi za ugotovitev davčne osnove, odločeno z ugotovitvijo dejanskega stanja pred toženo stranko, ki, kot že večkrat poudarjeno, ni predmet revizijske presoje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00009127
ZD člen 177, 177/1, 177/4. ZMZPP člen 79, 79/1, 79/2.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - zapuščinski postopek - bivališče zapustnika v tujini - obstoj zapuščine v RS - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča
Predlog za določitev pristojnega sodišča na podlagi četrtega odstavka 177. člena ZD - ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče v Kočevju, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.
pripor - trajanje pripora - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - podaljšanje pripora s sklepom senata okrožnega sodišča - razveljavitev sklepa o podaljšanju pripora - rok za odločitev o podaljšanju pripora
Razveljavitev sklepa o podaljšanju pripora v pritožbenem postopku nima za posledico samodejne izpustitve obdolženca iz pripora; mora pa v takem primeru zunajobravnavni senat o priporu (ponovno) odločiti najpozneje v 24 urah po prejema sklepa višjega sodišča.
OZ člen 198, 393, 393/3. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/4, 377.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - sosporništvo na aktivni strani - enotno sosporništvo - navadno sosporništvo - solidarnost upnikov - deljiva terjatev - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Terjatev v izreku sodbe ni opredeljena kot solidarna na upniški strani, solidarnost na upniški strani pa se ne domneva. Gre torej za deljivo terjatev, ki se, če ni določeno kaj drugega, deli med upnike na enake dele in more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00009056
ZPP člen 8, 339, 339/2-8, 370, 370/3. OZ člen 190, 190/1.
obseg zapuščine - terjatev do zapuščine - dvig sredstev z računa zapustnika - neupravičena pridobitev - dokazna ocena
Ker sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da so bila sporna denarna sredstva (ki so bila v trenutku zapustničine smrti vezana na njeno ime in po izteku vezave prenesena na revidentov račun) v lasti zapustnikov, je posledično pravilen njun zaključek, da spadajo v zapuščino po obeh zapustnikih in da je revident dolžan ta znesek vrniti v zapuščino skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Po prvem in drugem odstavku 105. a člena ZPP mora biti ob vložitvi predloga za dopustitev revizije plačana sodna taksa in sicer najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko opozori na posledice neplačila.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti sodišča - obnova kazenskega postopka - pritožbeno odločanje
Predlagatelj mora s konkretnimi okoliščinami obrazložiti, kako dogodek po razglasitvi sodbe pred drugim (nižjestopenjskim) sodiščem vpliva na nepristransko odločanje pritožbenega sodiša v postopku obnove kazenskega postopka, sicer s predlogom za prenos krajevne pristojnosti ne more biti uspešen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS00020277
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/4. ZPVAS člen 8, 9. ZDen člen 12.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - agrarna skupnost - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - članstvo v agrarni skupnosti - pozneje najdeno premoženje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZKP člen 16, 16/3, 18, 18/1, 371, 371/2.. KZ-1 člen 49, 49/2.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - izvajanje dokazov - dokazni predlog - kazenska evidenca - odločba o kazenski sankciji - splošna pravila za odmero kazni
Ker je bila obsojencu izrečena kazen v višini zakonskega minimuma in niso bile ugotovljene posebne olajševalne okoliščine, ki bi terjale omilitev kazni, torej okoliščine, ki bi po svoji kvaliteti bile enake okoliščinam, ki jih za omilitev kazni predpisuje zakon, dejstvo, da je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog, da se pridobi nov izpisek iz kazenske evidence, ne predstavlja kršitve obsojenčeve pravice do obrambe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00008893
OZ člen 15. ZPP člen 350, 370, 370/3.
pogodba o razdružitvi solastnine - soglasje volj - izpolnitev pogodbene obveznosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - meje pritožbenega preizkusa - dokazna ocena - meje revizijskega preizkusa
Ob ugotovitvi, da so se stranke zedinile o bistvenih sestavinah pogodbe, to svojo voljo pa izrazile v pisnem dogovoru, je na dlani, da nižji sodišči nista napačno uporabili 15. člena OZ. Ta govori o tem, kdaj je pogodba sklenjena in se glasi: pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Bistvena sestavina dogovora o razdružitvi solastnine je, kateri deli dotlej solastnega stvarnopravnega objekta, bodo pripadli poslej v izključno last posameznega solastnika. Ker je vsebina konkretnega dogovora o razdružitvi prav to, je torej očitno, da so se stranke zedinile o bistvenih sestavinah pogodbe.
volitve v državni svet - šport - športna dejavnost - kultura - poklicno ukvarjanje z dejavnostjo - elektorji interesnih organizacij
Po presoji Vrhovnega sodišča poklicno ukvarjanje z dejavnostjo pomeni, da je oseba za to dejavnost usposobljena, da jo opravlja redno in v obsegu, za katerega dobi plačilo, ki je znaten vir za preživljanje. Omenjeno plačilo je torej več kot le gola nagrada za prispevek k športnemu udejstvovanju, kar pomeni, da občasno honorarno delo ne zadostuje. To pomeni, da vsakršno pogodbeno razmerje niti njegova odplačnost še nista odraz opravljanja dejavnosti, ki jo oseba opravlja kot svoj poklic.
DVK mora na podlagi predložene dokumentacije ob primerni uporabi določb ZVDZ, ki urejajo potrjevanje list kandidatov (VIII. poglavje ZVDZ), potrditi ali zavrniti predloženi seznam izvoljenih predstavnikov posamezne poklicne organizacije oziroma zahtevati odpravo formalnih pomanjkljivosti. Pri tem mora preveriti tudi podatke o tem, ali se člani poklicnih organizacij, ki volijo elektorje, poklicno ukvarjajo z dejavnostjo. To pa lahko stori samo na podlagi dokazil, ki jih predložijo poklicne organizacije. Dolžnost izkazovanja zakonskega pogoja iz 34. člena ZDSve je torej na strani poklicnih organizacij, DVK pa ga je dolžna preveriti, preden izda odločbo, ker je ona odgovorna za zakonito in ustavnoskladno odločitev. Preveriti je torej dolžna tudi podatke o tem, ali se člani poklicnih organizacij, ki volijo elektorje, poklicno ukvarjajo z dejavnostjo.
kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine - kaznivo dejanje nezakonitega lova - zakonski znaki kaznivega dejanja - delictum proprium - lovec - lov brez dovoljenja - neupravičen lov
Zakonski znak dovoljenja za lov je namreč večplasten in se ne nanaša izključno na tako imenovane krivolovce, ampak zajema tudi lov v nasprotju z zakonskimi prepovedmi. Takšna interpretacija zakonskega znaka lova brez dovoljenja izhaja že iz njegove jezikovne razlage. Zakonska prepoved določenih ravnanj oziroma načinov lova pomeni njihovo nedovoljenost in torej storilec, ne glede na njegovo morebitno lastnost lovca, zanje nima ustreznega dovoljenja.