prenehanje vznemirjanja – negatorna tožba – vrnitev v prejšnje stanje – vožnja po tujem
Brezpredmeten je pritožbeni očitek, da je rešitev neživljenjska in v naravi nemogoča, ker poti, ki jo je izvedenec označil z zeleno barvo, sploh ni oziroma je neprevozna, zaradi česar naj bi imela tožena stranka zaprt dostop do svojih parcel; do svojih parcel bo morala začeti voziti tako, da bo celotno traso poti, ki (deloma) poteka tudi po parceli tožeče stranke, prestavila nazaj na rob parcel št. 1825/5 in 1825/6.
ODZ člen 417, 418. ZD člen 32. ZPP člen 180, 180/3, 355, 365, 365/1, 365/1-3. ZTLR člen 20, 20/1, 23, 24. Ustava RS člen 25.
vezanost sodišča na predlagano pravno podlago - pridobitev lastninske pravice – vlaganja – soglasje za vlaganja - dogovor o skupni gradnji – zmotna uporaba materialnega prava – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – pritožbena obravnava
Sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka. Tako je dolžno samostojno ugotavljati, ali v tožbi zatrjevano dejansko stanje ustreza zakonskemu dejanskemu stanu katerekoli izmed pravnih norm, ki pridejo v poštev za obravnavani primer.
Kadar lastnik nepremičnine z gradnjo izrecno soglaša in pri njej celo sodeluje, je mogoče govoriti le o skupni gradnji.
ZFPPod člen 27, 27/4, 35, 35/1. ZIZ člen 15, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZPP člen 112, 112/2.
rok - vloga po pošti – priporočena oddaja – zapis datuma na dohodnem žigu sodišča – odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane družbe – nadaljevanje izvršbe zoper družbenike – ustavna odločba – ugovor pasivnosti - pritožba kot ugovor po izteku roka
Ročen zapis datuma, potrjen z vpisničarjevim podpisom na dohodnem žigu, je običajen zapis datuma oddaje pošiljke priporočeno na pošto.
Gre za specifično situacijo, saj sta bila tako sklep o nadaljevanju postopka zoper družbenike družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra, kot ugovor dolžnika zoper ta sklep, vložena pred izdajo odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 in odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-351/04.
Pri podrejenem tožbenem zahtevku ne gre le za tožbo na ugotovitev prenehanja pravice, temveč tudi za izbrisno tožbo po 243.čl. ZZK-1, saj predlagateljica – tožnica zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov. Podrejeni tožbeni zahtevek je res postavljen za primer, če bo primarni zavrnjen, uveljavljanje podrejenega zahtevka pa povzroči vse materialnopravne učinke vložitve tožbe.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - položaj zastavnega upnika
Ker zastavni upnik v izvršilnem postopku nima položaja stranke postopka, mu sodišče tudi ni bilo dolžno vročati cenitve, saj zoper njo nima upravičenja do podaje pripomb oziroma ugovarjanja.
vrnitev delavca na delo - rok za izpolnitev nenadomestnega dejanja - višina denarne kazni - pomen dejanja
Opravljanje dela, ki omogoča eksistenco posameznika in njegove družine, ima konkretno za upnika nedvomno velik pomen. Ob upoštevanju, da se v povezavi z delom uresničujejo tudi druge socialne in gospodarske pravice in ob dejstvu, da je zagotavljanje pravice do varstva dela ustavna kategorija pa je opravljanje dela pomembno tudi za družbo kot celoto. Glede na pomen dejanja in okoliščine konkretnega primera je ustrezna denarna kazen v višini 4.000,00 EUR.
KZ člen 169, 169/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
razžalitev – razlogi o odločilnih dejstvih
Kaznivo dejanje razžalitve predstavlja vsak napad zoper čast in dobro ime v obliki žaljive vrednostne ocene, pri čemer mora biti žalitev objektivno podana, ni pa treba, da bi se oškodovanec dejansko počutil razžaljenega.
Glede pomena besede „bumbar“ sodišče prve stopnje v sodbi res ni analiziralo pomena besede, a je to pripisati dejstvu, da gre za besedo, katere pomen je v slovenskem jeziku vsesplošno znan. Tudi če v hrvaškem jeziku beseda bumbar označuje čmrlja, pa se v slovenskem jeziku, kot je splošno znano, uporablja kot oznaka za neumnega, omejenega človeka. Prav tako je iz konteksta izrečene žaljivke in celotnega dogodka jasno razvidno, da v konkretnem primeru beseda „bumbar“ nikakor ni mogla predstavljati izraza za čmrlja.
KZ člen 146, 146/1, 169, 169/1. KZ-1 člen 135. ZKP člen 372, 371/1, 354, 354/1.
grdo ravnanje – razžalitev – kršitev kazenskega zakona - dekriminacija
Sodišče je kršilo kazenski zakon, ker ni presojalo, ali niso v ravnanju obdolženca, ki ga je oškodovanka kot tožilka pravno opredelila kot kaznivo dejanje grdega ravnanja po 146. členu KZ, podani znaki kaznivega dejanja razžalitve po 169. členu KZ storjenega z ravnanji (realna iniuria).
Ker odvetnik v spis ni vložil pooblastila za zastopanje dolžnice, niti ga ni priložil k pritožbi zoper sklep o ugovoru, je pritožba nepopolna in jo je zato treba zavreči.
Ker pooblastilo za zastopanje dolžnice ni bilo predloženo, bi moralo sodišče sklep vročiti neposredno dolžnici. Ker ga je vročilo odvetniku, sklep dolžnici ni bil pravilno vročen in zato, kljub odločitvi drugostopenjskega sodišča o zavrženju pritožbe, še ni postal pravnomočen.
Po 5. odst. 28. čl. ZJSRS je tožena stranka oproščena plačila sodnih stroškov, torej tudi stroškov za tolmača, ki v konkretnem primeru (začasno) bremenijo sredstva sodišča.
ZEN člen 132, 133. ZGO-1 člen 158. ZUN člen 76.c. ZZK-1 člen 133, 147, 148.
zaznamba črne gradnje – prepoved vpisov in sprememb vpisov v zemljiški knjigi – poočitev spremembe izmere nepremičnine
Ne glede na to, da je zemljiški kataster evidenca dejanskega stanja nepremičnin v naravi in da 158. člen ZGO-1 ne prepoveduje vpisov in spremembe vpisov v zemljiški kataster, zaznamba prepovedi vpisa iz 158. člena ZGO-1 pri sporni nepremičnini preprečuje vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, pri čemer zakonsko določilo ne določa, ali gre za glavne ali za pomožne vpise.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek – pravnomočnost odločbe o prekršku – poklicni voznik
1. Glavne obravnave pred izdajo izpodbijanega sklepa, v kateri naj bi se storilec izjavil o obremenilnih dejstvih ZP-1 ne predvideva, pač pa mora sodišče preveriti pravilnost navedb iz obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.
2. Tudi sicer za izrek sankcije ni zakonskih ovir. Izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja namreč ne bi bil več dopusten, če bi pretekli dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Te pa je storilec dosegel s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. PR 1 z dne 26. marca 2009, ki je postala pravnomočna dne 10. aprila 2009.
Ker je zaslišanje priče predlagal tožnik, je treba do pravnomočne rešitve zadeve stroške, ki jih je priča priglasila, naložiti v plačilo njemu in ne toženi stranki.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – poslovni razlog – komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo
Zoper mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi samostojno pravno varstvo ni predvideno, ampak se presoja v individualnem delovnem sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da je v mnenju Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi navedeno, da obstaja podlaga za odpoved iz poslovnega razloga (in ne iz razloga invalidnosti), ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, saj iz odpovedi in iz celotnega postopka pred komisijo izhaja, da je tožena stranka podala odpoved, ker tožniku ni mogla zagotoviti ustreznega dela po odločbi o ugotovljeni invalidnosti III. kategorije.
OZ člen 462, 462/1, 464, 464/1, 468, 468/1, 468/2.
skrite napake stvari - jamčevalni zahtevek - pravočasnost grajanja napake - škoda zaradi zaupanja - odgovornost prodajalca - pravočasno obvestilo o napaki
Za uspešno uveljavljanje odškodninskih zahtevkov za škodo zaradi zaupanja morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake, med drugim tudi pravočasno obvestilo o napaki. In ker je bilo v obravnavanem primeru ugotovljeno, da tožeča stranka ni pravočasno obvestila tožene stranke o skriti napaki na surovini (1. odst. 462. čl. OZ), tudi njen odškodninski zahtevek po 2. odst. 468. čl. OZ ni utemeljen in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
status zavarovanca - podlaga zavarovanja - brezposelna oseba - delovno razmerje - prenehanje delovnega razmerja
Tožnik je bil v spornem obdobju (po prenehanju delovnega razmerja) obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan kot brezposelna oseba. V to razmerje ni mogoče poseči za nazaj, tako da bi se po tem, ko je bila ugotovljena nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, tožniku kot podlaga zavarovanja priznalo delovno razmerje.
ZDR člen 137, 137/3. ZZVZZ člen 31. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
nadomestilo plače – zadržanost od dela – plača
Četudi je delodajalec tožnici izplačeval prenizko nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti od dela, tožnica razlike ne more uveljavljati zoper toženca – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Ugotovitev sodišča, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, pomeni, da med strankama še vedno velja odpovedana pogodba o zaposlitvi. Delavec je zato upravičen zahtevati reintegracijo in vse pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Sodišče v zvezi z zahtevano reintegracijo odloči le, da je delodajalec delavca dolžan pozvati nazaj na delo, saj bi z odločitvijo, da ga je dolžan pozvati na delo na ustrezno delovno mesto, prekoračilo tožbeni zahtevek.