protipravnost ravnanja zavarovanca - opustitev organiziranja redarske službe v lokalu
Ugotovljene okoliščine v zvezi z lokalom zavarovanca tožene stranke, iz katerih izhaja, da gre za lokal, v katerem je že večkrat prišlo do izgredov in v katerem je bila varnost gostov in zaposlenih že večkrat ogrožena, so narekovale takšno organiziranje redarske službe, ki bi dogodke, kot je bil obravnavani, lahko preprečilo.
Z dnem, ko je zavarovalnica sprejela ponudbo sedanjega zavarovanca za sklenitev zavarovalne pogodbe, je bila zavarovalna pogodba že sklenjena, ne glede na kasnejši podpis zavarovalne police.
Zgrešeno je stališče sodišča prve stopnje, da ni pomembno, kdaj in na kakšen način je bil znesek izročen, in da je bistveno, da je toženec to listino podpisal, saj tega gotovo ne bi storil, če ne bi bil dolžan takega zneska, da pa sodišče ne more in ne sme posegati v razmerja, ki so med strankama nastala že prej.
Šele ko (in če) bo sodišče ugotovilo, ali obstaja obveznost toženca vrniti posojilo in ko bo ugotovilo njegovo višino, se bo treba ukvarjati z vprašanjem obresti, tako zakonskih zamudnih, kot pogodbenih.
invalid III. kategorije - krajši delovni čas - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja
Pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine je pogojeno s statusom invalida, pri čemer za njeno priznanje zadošča, da je pri zavarovancu izkazana potreba po časovni razbremenitvi dela v okviru III. kategorije invalidnosti. Za izplačevanje delne invalidske pokojnine pa se zahteva pričetek opravljanja dela v skrajšanem delovnem času.
Vlaganja so bila opravljena v celotno nepremičnino in ne v solastninski delež, ki je odpadel na pravdni stranki. Zato bi morala tožeča stranka za uspešno uveljavljanje svojega večjega solastninskega deleža zaradi vlaganj s tožbo zajeti vse zemljiškoknjižne solastnike.
Zunajknjižno priposestvovanje je mogoče le izjemoma, kadar obstajajo neke posebne okoliščine, ki posestnika utrjujejo v njegovem (zmotnem) prepričanju, da je lastnik.
SZ-1 člen 25, 25/2, 25/3, 25/4, 30, 30/2. SPZ člen 67, 67/1, 67/3, 117.
upravljanje večstanovanjske hiše - posel rednega upravljanja - vzpostavitev kurilnice
Vzpostavitev kurilnice z ustrezno napeljavo namesto prejšnjega načina ogrevanja, ki pa je bilo v celoti ukinjeno, je nujen posel, namenjen ohranitvi osnovnega bivalnega standarda. Tak posel zato predstavlja posel rednega upravljanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057903
OZ člen 131, 131/1. ZVGLD člen 5, 71, 71/4. ZPP člen 212.
odškodninska odgovornost lovske družine - škoda zaradi naleta - divjad na cesti - stečina - trditveno breme
Ker po ustaljeni sodni praksi lovska družina odgovarja za škodo zaradi naleta zaradi opustitve pobude po postavitvi opozorilnega znaka „divjad na cesti“ le, če gre na tem mestu za pogoste prehode divjadi, bi morala tožeča stranka po ugovoru tožene stranke, da na kraju nesreče ne gre za pogosto prehajanje divjadi, zatrditi nasprotno pozitivno dejstvo.
posojilna pogodba – zavarovanje posojila – pogodbena škoda
Zavarovanje posojila je sklenjeno v korist posojilodajalca in ne v korist posojilojemalca, zato sklenitev zavarovanja posojilojemalca ne odvezuje obveznosti po sklenjeni posojilni pogodbi.
prenehanje vznemirjanja – negatorna tožba – vrnitev v prejšnje stanje – vožnja po tujem
Brezpredmeten je pritožbeni očitek, da je rešitev neživljenjska in v naravi nemogoča, ker poti, ki jo je izvedenec označil z zeleno barvo, sploh ni oziroma je neprevozna, zaradi česar naj bi imela tožena stranka zaprt dostop do svojih parcel; do svojih parcel bo morala začeti voziti tako, da bo celotno traso poti, ki (deloma) poteka tudi po parceli tožeče stranke, prestavila nazaj na rob parcel št. 1825/5 in 1825/6.
Najemne pogodbe za tržno najemno stanovanje ni možno odpovedati iz razloga po 5. odst. 103. člena SZ-1 (2. odst. 105. člena SZ), torej iz razloga, ker ima najemnik v lasti primerno stanovanje.
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-12. OZ člen 171, 185.
dokazovanje – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov – odločilna dejstva – res iudicata – vezanost na dejansko podlago pravnomočne sodbe – škoda – odgovornost za škodo – deljena odgovornost
Odločilna dejstva so tista, na podlagi katerih sodišče ugotavlja dejansko stanje, ne pa okoliščine, na podlagi katerih sodišče sprejema oz. zavrača dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Zaradi upoštevanja dodatne dokumentacije je bilo dejansko stanje kvečjemu bolje razjasnjeno. Smisel prekluzije navajanja novih dejstev in dokazov iz 286. čl. ZPP je predvsem v pospešitvi postopka in preprečevanju neupravičenega zavlačevanja s strani strank.
Sodišče je v ponovljenem postopku vezano tudi na dejansko podlago pravnomočnega dela sodbe in ne le na izrek. V ponovljenem postopku je o pravnomočno razsojenem delu zahtevka odločalo tudi, ko je tožnici prisodilo višjo odškodnino iz naslova telesnih bolečin kot v prvotnem postopku, čeprav je bil skupni dosojeni znesek v ponovljenem postopku nižji.
Povzročitelj odgovarja za celoten obseg škode, četudi je ta večja, kot bi bila pri poškodovanju zdravega človeka, odgovornosti za škodo pa povzročitelju ni mogoče pripisati v tistem obsegu, ki je obstajal oz. bi nastal neodvisno od škodnega dogodka.
Člen 141 ZPP ne pomeni, da tožnik ne more dokazovati, da je v spornem času imel dejansko prebivališče drugje. Gre za vročitev tožbe in sodbe, kar je po določbah 139. člena ZPP vročiti osebno oziroma v stanovanju stranke. Razlaga tožeče stranke, da je odločilno le, kje je naslovnik uradno prijavljen, je prestrogo. Treba je tudi ugotoviti, da je Ustavno sodišče RS s sklepom o začasnem zadržanju izvrševanja 4. in 5. odstavka 143. člena ZPP (U-I-279/08 z dne 17.12.2008) do končne odločitve Ustavnega sodišča zadržalo izvrševanje 4. in 5. odstavka 143. člena ZPP.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057930
SZ člen 33. ZTLR člen 15. ZOR člen 210, 219.
upravnik večstanovanjske hiše – plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja – obratovalni stroški – stroški upravljanja – zakonska podlaga za delitev stroškov – aktivna legitimacija upravnika
Ključ delitve, na katerega se sklicuje tožeča stranka, zaradi odsotnosti soglasja vseh etažnih lastnikov ne more biti veljavna podlaga za obračunavanje obratovalnih stroškov in stroškov posameznih etažnih enot.
Strošek upravljanja v ožjem pomenu je po 9. členu pogodbe o upravljanju odvisen od vrednosti posamezne etažne lastnine v stavbi oziroma od kvadrature posamezne stanovanjske ali nestanovanjske enote.
Upravičenost tožeče stranke, da navedene stroške v predmetni pravdi terja v svojem imenu, je odvisna od vprašanja, ali jih je tožeča stranka za toženo dejansko zalagala, zaradi česar je prišlo do neupravičenega premika premoženja.
tožba na nedopustnost izvršbe – rok za vložitev tožbe – zavrženje tožbe - pravni pouk
Po 3. odstavku 65. člena ZIZ mora vložnik ugovora v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega začeti pravdo na ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna, sicer je tožbo potrebno zavreči.
Rok za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe iz 3. odstavka 65. člena ZIZ je rok materialnega prava, zato sodišču prve stopnje ni treba, da ga zapiše v izreku.
mirovanje postopka – nadaljevanje postopka – predlog za nadaljevanje postopka
Rok, v katerem morata stranki predlagati nadaljevanje postopka, ne teče od pravnomočnosti sklepa, s katerim je sodišče ugotovilo mirovanje, ampak od trenutka, ko mirovanje nastane.
pravdni stroški - stroški izvedenca pred pravdo - odvetniški stroški za postavitev predpravdnega zahtevka
Stroški izvedenca pred pravdo in odvetniški stroški za postavitev zahtevka iz zavarovalne pogodbe za izplačilo zavarovalnine niso pravno priznana škoda in zato jih ni mogoče uveljavljati kot samostojni tožbeni zahtevek. Gre za stroške postopka in ne za nastalo škodo.
Zbirka listin je samo omejeno javna. Vpogled in prepis (overjena kopija) listin, ki so vložene v zbirki listin, sme zahtevati samo oseba, ki ima za to upravičen interes.
nevarna dejavnost – delo carinika – večje tveganje - objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – opustitev ukrepov – vzročna zveza
Nevarna dejavnost je tista, iz katere izvira večja nevarnost za nastanek škode kot sicer, ki torej po splošnem družbenem pojmovanju odstopa od drugih dejavnosti zaradi večje nevarnosti nastanka škode. Ne more biti dvoma, da delo carinika, ki ga izvršuje vsakodnevno, v običajnih okoliščinah ni nevarno, saj pri tem praviloma ne prihaja do nikakršnih poškodb. Gre za opravilo (v konkretnem primeru: carinik stoji ob kabini ali je v njej, tovorno vozilo pa pelje mimo), ki ne vključuje večjega tveganja, kot smo mu izpostavljeni v siceršnjem življenju. V določenih okoliščinah lahko sicer dejavnost, ki sama po sebi ni nevarna, zaradi načina njenega opravljanja postane nevarna. Nevarno bi delo lahko postalo zaradi okoliščin, ki so neposredno povezane z opravljanjem carinskega nadzora, te pa v konkretnem primeru niso podane.
Tožnik očita toženki, da niso bili izvedeni ustrezni ukrepi za varstvo pri delu, vendar pa za dokazovanje teh dejstev, katerim je toženka nasprotovala, ni predlagal nobenih dokazov, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je zatrjevano protipravno ravnanje toženke, ki bi se kazalo v opustitvi ustreznih ukrepov iz varstva pri delu, ostalo nedokazano.