stranka postopka - priznanje lastnosti stranke - etažni lastniki
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog, da se etažnim lastnikom prizna lastnost stranke. Gre namreč le za možnost, ki jo ZPP daje sodišču. Ker je tožeča stranka na poziv sodišče prve stopnje tožbo dopolnila in navedla imena, priimke ter stalno oziroma začasno prebivališče tožečih strank, je tožba obsegala vse, kar je treba, da se jo lahko obravnava. Zato je vprašanje, ali se etažnim lastnikom prizna lastnost stranke, za pravdni postopek postalo nepomembno.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – učinek oporočnih razpolaganj glede denacionaliziranega premoženja
Oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, imajo glede premoženja, ki pripada upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno. Če v oporoki ni izrecno navedeno, da se nanaša tudi na premoženje, ki pripada oporočitelju na podlagi denacionalizacije, imajo oporočna razpolaganja pravni učinek glede tega premoženja samo, če s tem soglašajo zakoniti dediči.
nevarna dejavnost – delo carinika – večje tveganje - objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – opustitev ukrepov – vzročna zveza
Nevarna dejavnost je tista, iz katere izvira večja nevarnost za nastanek škode kot sicer, ki torej po splošnem družbenem pojmovanju odstopa od drugih dejavnosti zaradi večje nevarnosti nastanka škode. Ne more biti dvoma, da delo carinika, ki ga izvršuje vsakodnevno, v običajnih okoliščinah ni nevarno, saj pri tem praviloma ne prihaja do nikakršnih poškodb. Gre za opravilo (v konkretnem primeru: carinik stoji ob kabini ali je v njej, tovorno vozilo pa pelje mimo), ki ne vključuje večjega tveganja, kot smo mu izpostavljeni v siceršnjem življenju. V določenih okoliščinah lahko sicer dejavnost, ki sama po sebi ni nevarna, zaradi načina njenega opravljanja postane nevarna. Nevarno bi delo lahko postalo zaradi okoliščin, ki so neposredno povezane z opravljanjem carinskega nadzora, te pa v konkretnem primeru niso podane.
Tožnik očita toženki, da niso bili izvedeni ustrezni ukrepi za varstvo pri delu, vendar pa za dokazovanje teh dejstev, katerim je toženka nasprotovala, ni predlagal nobenih dokazov, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je zatrjevano protipravno ravnanje toženke, ki bi se kazalo v opustitvi ustreznih ukrepov iz varstva pri delu, ostalo nedokazano.
ZPP člen 142, 142/1, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 318.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – uporaba prava – vročanje – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve – dokazovanje
V postopku za izdajo zamudne sodbe sodišču dejanskega stanja ni potrebno ugotavljati, saj se pasivnost toženca ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Drugače je z uporabo prava, kjer ravna sodišče enako kot takrat, ko je sodba rezultat kontradiktorne obravnave. Pogoj za izdajo zamudne sodbe je tudi sklepčnost tožbe, kar pomeni, da lahko sodišče izda zamudno sodbo le, če utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz navedb v tožbi.
Ker vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost njene vsebine, sodišče prve stopnje ni imelo razlogov za dvom v pristnost listine in njene vsebine. Vendar pa dokazno pravilo o resničnosti vsebine javne listine ni absolutno in sodišče zavezuje le, če ga nasprotna stranka ne izpodbije. Čim nasprotna stranka javno listino dokazno izpodbija, pa dokazno pravilo ne velja več in je potrebno ocenjevati vsebino javne listine – vročilnice z nasprotnim dokazom.
vpis v zemljiško knjigo – predložitev listin v zemljiškoknjižnem postopku – izvirnik listine – poziv sodišča na predložitev listin
Ker predlagatelj predlogu za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi ni predložil listin, na katerih predlog temelji, v izvirniku, niti teh ni predložil na poziv sodišča, je bil že to razlog, da se predlogu za vpis ne ugodi.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057930
SZ člen 33. ZTLR člen 15. ZOR člen 210, 219.
upravnik večstanovanjske hiše – plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja – obratovalni stroški – stroški upravljanja – zakonska podlaga za delitev stroškov – aktivna legitimacija upravnika
Ključ delitve, na katerega se sklicuje tožeča stranka, zaradi odsotnosti soglasja vseh etažnih lastnikov ne more biti veljavna podlaga za obračunavanje obratovalnih stroškov in stroškov posameznih etažnih enot.
Strošek upravljanja v ožjem pomenu je po 9. členu pogodbe o upravljanju odvisen od vrednosti posamezne etažne lastnine v stavbi oziroma od kvadrature posamezne stanovanjske ali nestanovanjske enote.
Upravičenost tožeče stranke, da navedene stroške v predmetni pravdi terja v svojem imenu, je odvisna od vprašanja, ali jih je tožeča stranka za toženo dejansko zalagala, zaradi česar je prišlo do neupravičenega premika premoženja.
Vlaganja so bila opravljena v celotno nepremičnino in ne v solastninski delež, ki je odpadel na pravdni stranki. Zato bi morala tožeča stranka za uspešno uveljavljanje svojega večjega solastninskega deleža zaradi vlaganj s tožbo zajeti vse zemljiškoknjižne solastnike.
Zunajknjižno priposestvovanje je mogoče le izjemoma, kadar obstajajo neke posebne okoliščine, ki posestnika utrjujejo v njegovem (zmotnem) prepričanju, da je lastnik.
mandatna pogodba - blagajniški zapisi in nakupni boni
Z nakupnimi boni je bilo mogoče trgovati na borzi le do zapadlosti blagajniških zapisov, nato pa ne več, saj jih je borza umaknila iz prodaje. Za vrednost nakupnih bonov tudi ni garantirala Banka Slovenije kot izdajatelj blagajniških zapisov z nakupnimi boni, saj je bila njena dolžnost, da ob zapadlosti izplača prinosniku le vrednost blagajniških zapisov z obrestmi.
Tožnica je vedela, da posel predstavlja tveganje in je tveganje sprejela. Toženki ni mogoče očitati neskrbnosti pri izvrševanju naročila. Toženka je ravnala tako kot s svojimi sredstvi, ki jih je prav tako izgubila.
prenehanje vznemirjanja – negatorna tožba – vrnitev v prejšnje stanje – vožnja po tujem
Brezpredmeten je pritožbeni očitek, da je rešitev neživljenjska in v naravi nemogoča, ker poti, ki jo je izvedenec označil z zeleno barvo, sploh ni oziroma je neprevozna, zaradi česar naj bi imela tožena stranka zaprt dostop do svojih parcel; do svojih parcel bo morala začeti voziti tako, da bo celotno traso poti, ki (deloma) poteka tudi po parceli tožeče stranke, prestavila nazaj na rob parcel št. 1825/5 in 1825/6.
Strošek odgovora na pritožbo zoper sklep o zaznambi izvršbe, ki ga v tem zemljiškoknjižnem postopku uveljavlja upnica iz izvršilnega postopka, je strošek v zvezi z enim od izvršilnih dejanj izvršbe na nepremičnine (167. čl. ZIZ), zato bo vprašanje utemeljenosti in potrebnosti teh stroškov predmet odločanja izvršilnega sodišča v izvršilnem postopku (38. čl. ZIZ).
Ugotovitvenega zahtevka ni mogoče zavarovati z začasno odredbo oziroma ga je mogoče zavarovati le izjemoma.
Predlagana začasna odredba (prepoved tožencu postavljati na traso poti ovire, ki bi onemogočale ali motile miren dostop do tožnikove nepremičnine) ne more zavarovati tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine.
dodatek za pomoč in postrežbo - vrnitev preplačila
Ker je toženec s pravnomočno odločbo določil, da tožnica v spornem obdobju ni imela pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, temveč le za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, torej v nižjem znesku, v spornem obdobju pa je prejemala dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih potreb, torej v višjem znesku, je tožnica preveč izplačan znesek dodatka za pomoč in postrežbo dolžna vrniti tožencu.
obvezno zavarovanje lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam – vezanost zavarovalne police na vozilo - soprispevek k nastanku škode
Pri obveznem zavarovanju lastnika vozila proti odgovornosti za škodo je zavarovalna polica vezana na vozilo, ne na lastnika vozila.
Zgrešeno je stališče sodišča prve stopnje, da ni pomembno, kdaj in na kakšen način je bil znesek izročen, in da je bistveno, da je toženec to listino podpisal, saj tega gotovo ne bi storil, če ne bi bil dolžan takega zneska, da pa sodišče ne more in ne sme posegati v razmerja, ki so med strankama nastala že prej.
Šele ko (in če) bo sodišče ugotovilo, ali obstaja obveznost toženca vrniti posojilo in ko bo ugotovilo njegovo višino, se bo treba ukvarjati z vprašanjem obresti, tako zakonskih zamudnih, kot pogodbenih.
Denarna kazen je namenjena zagotovitvi spoštovanja sodne odločbe in učinkovite uresničitve upnikove pravice do sodnega varstva. Namen denarne kazni ni kaznovanje dolžnika, pač pa vplivanje na njegovo voljo, da bo upošteval obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Preprečiti je treba, da bi se dolžniku bolj splačalo plačati kazen, kot pa upoštevati odrejeno obveznost. Navedena izhodišča so razlog, da sodišču pri izreku denarne kazni ni treba ugotavljati premoženjskega stanja dolžnika.
ZPP člen 339, 339/2-8, 399/2. ZUreP-1 člen 105, 105/1.
razlastitev - nadomestno zemljišče - določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče
V določbi 1. odstavka 105. člena ZUreP je sicer res določeno, da za razlaščeno zemljišče pripada lastnikom ustrezna odškodnina oz. enakovredna nadomestna nepremičnina, kar pomeni, da v zakonu ni določena prioriteta. Vendar pa pritožbeno sodišče sodi, da je sodišče dolžno v primeru, ko možnost zamenjave zemljišča obstaja, razlaščeni lastnik pa izkaže upravičen interes po nadomestnem zemljišču, ugotoviti tudi možnost zamenjave zemljišč.
Z dnem, ko je zavarovalnica sprejela ponudbo sedanjega zavarovanca za sklenitev zavarovalne pogodbe, je bila zavarovalna pogodba že sklenjena, ne glede na kasnejši podpis zavarovalne police.