Za kršitev konkurenčne klavzule velja, da je delavec za to kršitev odškodninsko odgovoren, če so podani vsi elementi odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih civilnega prava, ki izhajajo iz določbe 131. člena OZ. Za obstoj odškodninske odgovornosti morajo biti izpolnjene štiri predpostavke in sicer: obstajati mora protipravno ravnanje, nastati mora škoda, obstajati mora vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, obstajati mora krivda na strani povzročitelja škode. Dosedanje ugotovitve sodišča prve stopnje se nanašajo le na protipravna ravnanja toženca in na ugotavljanje škode. Sodišče prve stopnje se do vzročne zveze med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo ter krivde toženca ni opredelilo, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
invalid III. kategorije - nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - izbris iz evidence brezposelnih oseb - dolžnost vrnitve
Odločba, s katero je bilo odločeno, da se tožniku invalidu III. kategorije invalidnosti ustavi izplačevanje nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, je postala dokončna in pravnomočna in je kot taka predstavljala podlago za odločbo, s katero je bila določena le višina preplačila, ki ga je tožnik dolžan vrniti. V sporu, v katerem se presoja ta odločba, ni mogoče več presojati tožnikovih navedb, da je bil izbris iz evidence brezposelnih oseb nezakonit.
V času uveljavitve pravice do invalidske pokojnine tožnik nedvomno ni bil več obvezno zavarovan. Pravico do invalidske pokojnine je pri toženi stranki uveljavil po izteku roka 6 mesecev od nastanka invalidnosti, zato je upravičen do izplačevanja invalidske pokojnine od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za 6 mesecev za nazaj.
odškodninska odgovornost delodajalca - disciplinski postopek - opomin - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - dejansko stanje - šikaniranje na delovnem mestu - človekove pravice in temeljne svoboščine - duševne bolečine
Uvedba disciplinskega postopka zaradi domnevne kršitve delovnih obveznosti ter izdaja disciplinske odločbe, s katero je delavcu izrečen opomin, četudi je v nadaljnjem postopku razveljavljena ali spremenjena, še ne pomeni kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin, na podlagi katere bi bil delavec upravičen do odškodnine.
V primeru, da je zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine in s tem načel ali celo izčrpal nujni delež posameznega dediča, gre za prikrajšanje nujnega deleža. V tem primeru je primarno potrebno zmanjšati oporočno razpolaganje in šele, če to ne zadošča, se vrnejo tudi darila.
Ugotovitvenega zahtevka ni mogoče zavarovati z začasno odredbo oziroma ga je mogoče zavarovati le izjemoma.
Predlagana začasna odredba (prepoved tožencu postavljati na traso poti ovire, ki bi onemogočale ali motile miren dostop do tožnikove nepremičnine) ne more zavarovati tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine.
prekinitev zapuščinskega postopka - kasneje vložena tožba na neveljavnost oporoke
Dedič lahko vloži tožbo v zvezi z zahtevkom, glede katerega je bil napoten na pravdo, tudi po izteku roka, določenega za vložitev tožbe. Vendar to ni razlog za ponovno prekinitev zapuščinskega postopka.
V zapuščino spada vse premoženje, ki je bilo v trenutku smrti last zapustnika (132. člen ZD). Tudi denarna sredstva, ki jih dedič dvigne z računa zapustnika na dan njegove smrti, sodijo v zapuščino, v kolikor so ob njegovi smrti obstajala (in torej niso bila porabljena). Na pravdo zaradi spora o obsegu zapuščine je treba napotiti dediča, ki zatrjuje nasprotno (213. čl. ZD).
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0052574
URS člen 2, 155, 155/2. ZOR člen 26, 192, 192/1, 312, 313. OZ člen 15, 299, 299/2, 376. ZOZP člen 7, 7/3, 7/6. ZOZP-A člen 9, 9/2.
zavarovalna pogodba – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – višina regresa – omejeni regres zavarovalnice – časovna veljavnost predpisa – povratna veljava predpisov – retroaktivna veljavnost predpisov – načelo varstva zaupanja v pravo – vračunavanje izpolnitev – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obojestranska krivda – deljena odgovornost
Za ugotavljanje višine povračilnih zahtevkov zavarovalnice je odločilen čas škodnega dogodka, ki je razlog za pogodbeno kršitev.
Vrstni red glavne in stranskih obveznosti ureja določba 313. čl. ZOR, ki daje upniku izključno upravičenje, da odloči, katere terjatve iz omenjene zakonske določbe bo pokril z dolžnikovim plačilom, s katerim ne more v celoti pokriti stroškov, obresti in glavnice. Tega njegovega upravičenja ne more izključiti dolžnik z izjavo, da z delnim plačilom odplačuje glavni dolg (ne pa tudi stroškov in obresti).
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0052613
ZSR člen 82. OZ člen 131. SPZ člen 99. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravica uporabe stanovanja – služnost stanovanja – služnost uporabe garaže – absolutna bistvena kršitev določb postopka – trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje se ne more izogniti ugotavljanju pravne podlage tožencev za bivanje v spornem stanovanju na način, kot je to storilo v izpodbijani sodbi, s čimer je pravzaprav obe pravdni stranki pustilo v negotovem in nejasnem pravnem položaju. Dejstvo, da se sodišče ni jasno izreklo glede pravne podlage v konkretni zadevi, vpliva tudi na (ne)jasnost izreka izpodbijane sodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – reintegracija – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Dejstvo, da tožena stranka po tem, ko je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni zasedla praznega delovnega mesta, ne pomeni, da po tem, ko se je tožnik na podlagi pravnomočne sodbe (s katero je bilo ugotovljeno, da je izredna odpoved pogodbe nezakonita) vrnil nazaj na delo, ne bi mogla podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V vmesnem času namreč delovnega mesta ni bila dolžna zasesti, ko pa ga je po reintegraciji tožnika ukinila, je s tem nastal utemeljen organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZZK-1 člen 124, 147. ZLNDR člen 2. ZNNZGZ člen 37.
vknjižba lastninske pravice – odločanje po stanju zemljiške knjige – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih po stanju vpisov v zemljiški knjigi (124. čl. ZZK-1). Če pravica uporabe v zemljiški knjigi ni vpisana, vknjižba lastninske pravice po 2. čl. ZLNDL ni mogoča.
stranka postopka - priznanje lastnosti stranke - etažni lastniki
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog, da se etažnim lastnikom prizna lastnost stranke. Gre namreč le za možnost, ki jo ZPP daje sodišču. Ker je tožeča stranka na poziv sodišče prve stopnje tožbo dopolnila in navedla imena, priimke ter stalno oziroma začasno prebivališče tožečih strank, je tožba obsegala vse, kar je treba, da se jo lahko obravnava. Zato je vprašanje, ali se etažnim lastnikom prizna lastnost stranke, za pravdni postopek postalo nepomembno.
vknjižba po uradni dolžnosti - pogoji za vpis v zemljiško knjigo
Zemljiškoknjižno sodišče pred vpisom, ki ga izvede po uradni dolžnosti, preveri obstoj pogojev po 148. členu ZZK-1. Ob tem se ne sme spuščati v pravilnost oziroma nepravilnost sklepa o izvršbi, prav tako pa tudi ne more upoštevati morebitno dejstvo že plačanega dolga.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0052405
OZ člen 131, 190, 199. SZ člen 30. SPZ člen 67, 68. ZPP člen 285.
poslovodstvo brez naročila – stanovanje – plačilo stroškov stanovanja –redno upravljanje – izredno upravljanje – nujen ukrep – materialno procesno vodstvo
SZ-1 stroškov elektrike, vode, telefona, komunalnih storitev, RTV naročnine ne šteje med stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe in bremenijo etažne lastnike oz. solastnike. Ne gre za na nepremičnino nanašajoča se bremena, ki jih solastniki krijejo v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev. Ker tožnika plačujeta svoje stroške, nastale z njuno uporabo storitev oz. porabo energije, plačila teh stroškov ni mogoče opredeliti kot opravljanja tujega posla. Ne gre za gestijo in uporaba določil o poslovodstvu brez naročila ne pride v poštev.
Nujen je ukrep, ki ne trpi odlašanja; nujen mora biti ne le v interesu posameznega solastnika, temveč v interesu skupnosti.
Sodnikova vloga je korektivna, ne more pa se sodnik poistovetiti z eno stranko in jo opozarjati na oddaljene, zanjo eventualno možne rešitve, jo pozivati, da spremeni navedbe, spodbujati, da spremeni tožbeni temelj in podobno. Zaradi nasprotij v zatrjevanem dejanskem stanju, dejanski stan ustreza dvema pravnima podlagama, ki privedeta do različnih posledic. Poseganje sodišča bi, gledano z očmi nepravnika, spremenilo vsebino in cilj pravde, kar z vidika materialnega procesnega vodstva ni dopustno.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0057939
ZD člen 214. ZPP člen 337, 337/1. ZST tarifna številka 9/a.
vrednost zapuščine – odmera sodne takse
ZD v 214. členu izrecno ne predvideva, da bi moral sklep o dedovanju vsebovati tudi podatek o vrednosti zapuščine, zato je sodišče prve stopnje zgolj v obrazložitvi zapisalo, koliko naj bi znašala vrednost zapuščine. Ta ugotovitev ima pomen zgolj zaradi odmere sodne takse, ki se plača od čiste vrednosti zapuščine, ne pomeni pa, da je zapuščina dejansko vredna toliko.
Sodišče prve stopnje je ocenilo vrednost zapuščine na opisan način, s podatkom o vrednosti zapuščine so se dediči strinjali oziroma niso nasprotovali njeni oceni. Le če se kateri izmed dedičev (do konca zapuščinske obravnave) ne strinja s podatkom o vrednosti zapuščine ali odmerjeno takso, lahko sodišče odredi, da ocenijo vrednost zapuščine izvedenci in o tem izda sklep. Zato zakoniti dedinji s pritožbenimi izvajanji, da je vrednost zapuščine bistveno manjša in zakaj, ne moreta uspeti, saj ta dejstva predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto.
ZDen člen 72, 72/2. ZDoh-2 člen 75, 75/3. ZPP člen 243, 245, 245/2.
nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja – poslovni prostori – vpliv davkov na višino nadomestila – dokazovanje – izvedenec – sodni izvedenec – postavljeni izvedenec
Pri presoji višine nadomestila ni pomembno, ali sporni prostori izpolnjujejo formalne pogoje za opravljanje poslovne dejavnosti, temveč kakšno dejansko korist bi lahko dosegel prizadeti upravičenec, če bi lahko razpolagal z njimi v spornem obdobju.
Vpliv davčnih obveznosti na utemeljenost višine tožbenega zahtevka ni pomemben. Pritožničino stališče, da bi morali biti ugotovljeni zneski davčnih obveznosti za posamezna obdobja in ti zneski odšteti od prisojenega zneska, pomeni zavzemanje za to, da bi se znesek nadomestila dejansko zmanjšal na račun davčnih obveznosti – najprej virtualno v pravdnem postopku in nato še v davčnem postopku po prejemu prisojenega zneska.
ZPP člen 324, 324/3. OZ člen 311, 312, 312/2, 314, 314/1, 314/2.
nasprotna tožba - pobotni ugovor - izrek sodbe
V pravdi lahko tožena stranka doseže pobotanje bodisi z vložitvijo nasprotne tožbe bodisi s pobotnim ugovorom (s slednjim le do višine s tožbo uveljavljane terjatve). V pravdi podana pobotna izjava ima učinek šele, ko je o njej odločeno s sodbo. Zato mora izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela, vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota (3. odstavek 324. člena ZPP).
Pravni interes na ugotovitev ničnosti pravnega posla ali sklepa organa se ne domneva. Sodna praksa in pravna teorija sta že večkrat zavzeli stališče, da pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni, kadar lahko tožnik isti cilj doseže z dajatveno tožbo.