nadaljevanje postopka z dediči - smrt toženca – dedič – predhodno vprašanje
Trditve, podprte z dokazi, da zapustnik ni imel premoženja in ne bo opravljan zapuščinski postopek (pritožnici ne bosta dedinji) in da je bil zapustnik razvezan, vzbujajo dvom v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, da sta pritožnici dedinji, ker sta z zapustnikom živeli v skupnem gospodinjstvu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055664
OZ člen 637, 637/1, 639, 639/3. ZPP člen 8.
odgovornost podjemnika za napake – grajanje napak – odprava napak na račun izvajalca – vzrok za napake – naknaden rok – dokazna ocena – načelo proste presoje dokazov – obrazložitev odločitve
Ker velja domneva, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere, naročniku ni treba zatrjevati in dokazati obstoja te predpostavke. Odgovornosti za napako se podjemnik razbremeni le, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Pri tem se smiselno uporablja 240. člen OZ.
Skladno z določbo 8. člena ZPP ocenjuje sodišče dokaze po načelu proste presoje. To pomeni, da zakon dokaznih pravil, ki bi vnaprej določila abstraktno vrednost določenega dokaza, ne vsebuje. Sodišče je pri ocenjevanju dokazov prosto, pomembno je, da svojo odločitev, ki jo je sprejelo na podlagi izvedenega dokaznega postopka, ustrezno obrazloži in utemelji, kot je storilo tudi sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi.
vračunanje daril v dedni delež - javna listina - overitev podpisa - določen dokazni predlog - prosta presoja dokazov - odsotnost stranke z zaslišanja
Pri overitvi podpisa se organ, ki je za overitev pristojen, seznani z vsebino listine samo toliko, kolikor je to potrebno, da izpolni rubrike vpisnika o overitvah. Ni pa odgovoren za vsebino listine, saj v potrdilu o overitvi podpisa ugotovi samo istovetnost podpisnika in njegovega podpisa.
Po prekinitvi pravdnega postopka zaradi smrti stranke pravdnemu sodišču ni treba čakati pravnomočno končanega zapuščinskega postopka. Za nadaljevanje pravde z dediči zadošča, da jih sodnik povabi, naj prevzamejo postopek.
imuniteta države – pravilo absolutne imunitete – acta iure imperii – acta iure gestionis – odškodnina za ravnanje tuje države v okviru izvrševanja oblastnih funkcij
Pravilo absolutne imunitete je bilo s strani večine držav opuščeno. Vendar pa v ustaljeni praksi držav imuniteta še vedno velja kot splošno pravilo. Generalno gledano je sprejeto razlikovanje med ravnanji države v lastnosti suverena (t.i. acta iure imperii), za katera se priznava imuniteta, in ravnanji zasebnopravnega oziroma komercialnega značaja (acta iure gestionis), za katera se imuniteta ne priznava.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 177, 177/2, 177/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 353.
objektivna odgovornost - poškodba pri delu - poškodba kolena - soprispevek oškodovanca - padec v kopališču
Takšne odgovornosti bi se toženka sicer lahko (deloma) razbremenila ob izpolnitvi pogojev iz drugega oz. tretjega odstavka 177. člena ZOR. Dejstvo je namreč, da bi za uspešnost svojega ugovora o tožničinem soprispevku, toženka morala izkazati, v čem konkretno se je kazala tožničina “nepazljivost“. „Nepazljivost“ je splošen pojem, ki svojo določnost pridobi šele s konkretno obliko, v čem se ta kaže, kot npr.: tožnica ni bila pozorna, ker je gledala drugam; ob hoji se je pogovarjala (s sodelavcem), uporabljala mobilni telefon itd. Toženka pa tovrstnih konkretnih trditev ni postavila in jih seveda tudi ne dokazala.
Bolj kot pravna označba je pri kaznivem dejanju krive ovadbe po prvem odstavku 288. člena KZ pomembno, ali je bilo naznanjeno kaznivo dejanje resnično storjeno.
Vsaka poškodba, zadobljena v času službene poti, sama po sebi ne šteje za poškodbo pri delu, ampak mora biti, da bi poškodbo šteli za poškodbo pri delu, podana vzročna zveza med službeno potjo in poškodbo. Glede na navedeno se tožnikova poškodba, ki jo je zadobil, ko je ponoči na službeni poti v hotelu padel po stopnicah, ne šteje za poškodbo pri delu.
ZZVZZ 29, 35, 100. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja 229, 230, 244. ZPIZ-1 člen 158, 159, 159/1.
nadomestilo plače – začasna zadržanost od dela – invalid III. kategorije – pravica do dela s krajšim delovnim časom – delna invalidska pokojnina
Dejstvo, da je pristojni organ iz invalidskega zavarovanja izdal odločbo o razvrstitvi tožnice v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, ki je postala dokončna in izvršljiva, na tožničino pravico do nadomestila zaradi začasne zadržanosti od dela ne vpliva. Tožnica bo s krajšim delovnim časom začela delati šele po koncu začasne zadržanosti od dela, šele od tedaj dalje bo upravičena do delne invalidske pokojnine. Do tedaj pa je za delo popolnoma nezmožna in ji pripada polno nadomestilo v breme tožene stranke (ZZZS).
ZVZD člen 5, 9, 9/2. ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1.
odškodnina – poškodba pri delu – varen način dela – krivdna odgovornost – deljena odgovornost
Usposabljanje in preizkus iz varstva pri delu sta namenjena poučitvi delavca o varnem načinu dela. Ravnanje tožene stranke, ki tožniku usposabljanja in preizkusa ni zagotovila, je protipravno, zato je podana krivdna odgovornost za škodo, ki jo je pri opravljanju dela utrpel.
Kljub temu, da tožena stranka tožnika ni poučila o pravilnem rezanju in navijanju žice, bi moral delo opraviti previdneje, saj je bila podana nevarnost, da se žica sproži in udari v del telesa. Ob nepravilnem opravljanju dela bi tako moral računati na nevarnost in biti bolj pazljiv, ker tega ni storil pa je podan soprispevek k nastanku škode v višini 50 %.
izbris društva - prenehanje pravne osebe - sposobnost biti stranka postopka - zavrženje tožbe
Izbris društva, ki je brez pravnih naslednikov, iz registra društev, pomeni izgubo pozitivne procesne predpostavke za vodenje pravdnega postopka. Izbrisano društvo je namreč neobstoječa pravna oseba, ki ne more biti subjekt procesnih pravic. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo zaradi pomanjkanja sposobnosti biti stranka na pasivni strani.
invalid III. kategorije - nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - izbris iz evidence brezposelnih oseb - dolžnost vrnitve
Odločba, s katero je bilo odločeno, da se tožniku invalidu III. kategorije invalidnosti ustavi izplačevanje nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, je postala dokončna in pravnomočna in je kot taka predstavljala podlago za odločbo, s katero je bila določena le višina preplačila, ki ga je tožnik dolžan vrniti. V sporu, v katerem se presoja ta odločba, ni mogoče več presojati tožnikovih navedb, da je bil izbris iz evidence brezposelnih oseb nezakonit.
odškodnina – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – deljena odgovornost
Soprispevek oškodovanca k nastanku škode je treba upoštevati tudi pri odločanju o višini odškodnine za premoženjsko škodo, saj določilo, ki ureja deljeno odškodninsko odgovornost za škodo s tem v zvezi, ne daje podlage za drugačno obravnavo zahtevka za plačilo premoženjske in nepremoženjske škode.
sodba na podlagi odpovedi - zahteva za izločitev sodnika
Glede na vloženo zahtevo za izločitev sodnice po 6. točki 70. čl. ZPP je glede na določilo čl. 74/1 ZPP sodnica ravnala v skladu z zakonskimi pooblastili, ko je otvorila razpisani prvi narok za glavno obravnavo in po ugotovitvi pogojev za izdajo sodbe na podlagi odpovedi po 1. odst. 282. čl. ZPP (Ur.l. RS št. 73/07, 45/08), tega zaključila, sodbo pa izdala za tem, ko je bil sklep o zavrnitvi tožnikove zahteve, za izločitev sodnice vročen tožnikovi pooblaščenki.
V času uveljavitve pravice do invalidske pokojnine tožnik nedvomno ni bil več obvezno zavarovan. Pravico do invalidske pokojnine je pri toženi stranki uveljavil po izteku roka 6 mesecev od nastanka invalidnosti, zato je upravičen do izplačevanja invalidske pokojnine od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za 6 mesecev za nazaj.
Sklep Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrative zadeve ni vplival na določitev osnove za obračun sodniške plače, saj je bilo skladno z ZPos pristojno delovno telo državnega zbora pristojno le za znižanje osnove za obračun poslanske plače, osnovo za obračun sodniške plače pa bi lahko znižal le državni zbor. Ker je bil navedeni sklep komisije državnega zbora sprejet pred uveljavitvijo ZSS, ki je določil, da je osnova za obračun sodniške plače enaka osnovi za obračun poslanske plače, se znižanje osnove za obračun poslanske plače ni moglo nanašati na sodniško plačo.
Čeprav osnova za obračun sodniške plače v spornem obdobju ne z ZSS ne drugim zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona, ni bila določena v nižjem odstotku od osnove, je bila osnova za obračun tožnikove plače nezakonito znižana za 20 % glede na znesek, določen z ZZDODP, ki je urejal začasno novo osnovo za obračun plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Iz tega razloga je utemeljen tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači, obračunani po 80 % namesto 100 % osnove za obračun sodniške plače.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – poslovni razlog – odškodnina – razlika v plači
Pomanjkanje sredstev za izplačilo plač ni utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Kljub neutemeljenosti odpovednega razloga za tožnika ne velja odpovedana pogodba o zaposlitvi, ker je novo pogodbo o zaposlitvi podpisal in ker ne more imeti dveh veljavnih pogodb o zaposlitvi. Glede na to, da neveljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi ni uveljavljal, je upravičen le do odškodnine v višini razlike med plačo po odpovedani pogodbi o zaposlitvi in plačo po novi pogodbi o zaposlitvi.
286.b člen ZPP-D je uvedel breme takojšnjega grajanja procesnih kršitev, poznejše grajanje, vključno v pravnih sredstvih, pa se upošteva le, če stranka izkaže, da teh kršitev brez svoje krivde prej ni mogla navesti.