SPZ člen 19, 44, 77, 77/1, 77/3 . ZNP člen 37, 136, 136/5.
postopek za ureditev meje – zadnja mirna posest – močnejša pravica – javno dobro – ureditev meje med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti
Meje med javnim dobrim ter zemljiščem v zasebni lasti ni mogoče urediti po zadnji mirni posesti.
Priznanje posesti na javnem dobrem bi pomenilo negacijo javnega dobra. Posestno stanje predlagateljev na vodnem omrežju, ki je javno dobro, zato ne more imeti nobenih pravnih posledic. To pa pomeni, da pri ureditvi meje med zasebnim zemljiščem in javnim dobrim ne pride v poštev kriterij zadnje mirne posesti, pač pa samo kriterij močnejše pravice.
ODZ paragraf 431. ZTLR člen 33. SPZ člen 40. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. OZ člen 125.
lastnina - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki - načelo relativnosti pogodbenega razmerja - vpis v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - priposestvovanje - ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja
Ker velja v pogodbenem pravu načelo relativnosti, to je, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti samo med pogodbenima strankama (125. člen OZ), tožnik ni aktivno legitimiran zahtevati izstavitev zemljiškoknjižne listine, sklicujoč se pri tem na kupno pogodbo z dne 16.7. 1959 in kupno pogodbo z dne 9.3.2005, niti na povezavo med njima.
V primeru zahtevka na ugotovitev lastninske pravice iz naslova priposestvovanja, del zahtevka, ki se nanaša na izstavitev zemljiškoknjižne listine, nima podlage v materialnem pravu.
ZOR člen 192. OZ člen 171. Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest, člen 17.
soprispevek oškodovanca k nastali škodi – odgovornost cestnega podjetja - madež na vozišču
Cestno podjetje odgovarja za škodo zaradi madeža na vozišču, zaradi katerega se je zmanjšal torni koeficient cestišča, čeprav bi bilo vozišče ne glede na madež mogoče prevoziti z dovoljeno hitrostjo 80 km/h. Izvedenec je namreč ugotovil, da bi do padca prišlo pri vožnji s hitrostjo 88 km/h, takšno odstopanje od dopustne hitrosti pa mora cestno podjetje pričakovati in poskrbeti za varno in nemoteno vožnjo tudi pri takšni prekoračitvi hitrosti.
Oškodovanec, ki je dopustno hitrost vožnje 80 km/h prekoračil za najmanj 50 %, pri čemer je vozil z mejno hitrostjo, s katero je ovinek sploh mogoče prevoziti, v mesecu marcu, na začetku motoristične sezone, ko je na vozišču še mogoče pričakovati sledi zimskega obdobja (pesek na vozišču, poškodbe cestišča) s povsem novim motorjem, ob tem, da bi kljub madežu ovinek lahko zvozil z dopustno hitrostjo, je sam soprispeval k škodnem dogodku v 70 %.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056150
ZOR člen 542, 546 ZPP člen 181, 181/3.
prodaja nepremičnine – prodaja na obroke – dopustnost prodaje nepremičnine na obroke – vmesni ugotovitveni zahtevek – pravni interes – vsebina vmesnega ugotovitvenega zahtevka
Posebna ureditev obročne prodaje velja za premične stvari, kar pa ne pomeni, da se nepremičnina ne bi smela prodajati na obroke. Vendar določbe ZOR o prodaji na obroke veljajo samo za prodajo premičnih stvari na obroke.
Tožnici za vmesni ugotovitveni zahtevek ni potrebno izkazovati pravnega interesa, pač pa le prejudicialnost, ki nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa.
Udeleženec zemljiškoknjižnega postopka je po 4. točki 132. člena ZZK-1 tudi druga oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet. Upoštevaje določilo 3. odst. 154. člen ZZK-1, po katerem sodišče sklep o dovolitvi vpisa vroči udeležencem postopka iz 4. točke 132. člena (torej tem, ki zatrjujejo pravni interes) le, če so prijavili udeležbo v postopku, pa je jasno, da bi morala pritožnica svojo udeležbo najprej prijaviti, o tej udeležbi bi sodišče odločilo, nato pa bi ji, če bi izkazala interes, ki ga zakon za udeležbo tretjih zahteva, tudi vročilo sklep, zoper katerega bi lahko nato vložila ugovor. Ker pritožnica tega ni storila, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je njen ugovor zavrglo kot nedovoljen, saj je ugovor pridržan po zakonu zgolj udeležencu.
varstvo lastninske pravice – negativna ugotovitvena tožba – ugotovitev neobstoja služnostne pravice – negatorna tožba – pravni naslov – aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – korist
Tožnica, ki je domnevna lastnica (služečega) zemljišča, je aktivno legitimirana za vložitev ugotovitvene tožbe na neobstoj služnosti. Tožnica z zahtevkom, da ne obstoji služnost dostopa, ne zahteva varstva služnostne pravice, pač pa varstvo lastninske pravice. Za pravo
negativno konfesorno tožbo
gre takrat, ko tožnik zatrjuje, da je stvarna služnost prenehala na enega od načinov, ki jih določa zakon. V konkretni zadevi pa ne gre za takšno situacijo, zato lahko tudi domnevni lastnik zahteva ugotovitev, da ne obstoji služnostna pravica na njegovi stvari. Četudi bi v obravnavani zadevi šlo za varstvo služnostne pravice, kjer mora tožnik dokazati lastninsko pravico na gospodujoči in služeči nepremičnini, aktivne legitimacije ni mogoče odreči osebi, ki se sklicuje na izvedeni način pridobitve lastninske pravice, če dokaže, da ima veljaven pravni posel, na podlagi katerega je mogoč vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057965
ZOR člen 18, 18/2, 600, 603, 600, 606/3, 615, 615/2, 630, 641, 644, 644/1, 644/5, 646.
gradbena pogodba – gradbena dela - solidnost gradnje – odgovornost za solidnost gradnje - pogodba o delu – skrite napake – odgovornost podjemnika za skrite napake - škoda
Strojni omet kot končni rezultat toženčevega izpolnitvenega ravnanja je postal sestavina objekta – stanovanjske stavbe tožeče stranke, ki je trajna dobrina. Ravno ta lastnost daje izvedenemu delu značaj dela, za katero je treba v zvezi z odgovornostjo izvajalca uporabiti posebna – strožja pravila za solidnost gradnje in ne splošnih določil o odgovornosti podjemnika za skrite napake.
pravica do zakonitega sodnika - pravica stranke do vodenja pravdnega postopka v jeziku avtohtone narodne skupnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepravilna sestava sodišča - dodeljevanje zadev po Sodnem redu
Tožeča stranka je že v tožbi navedla, da sta tožnici pripadnici italijanske narodnostne skupnosti in je njun materin jezik italijanščina ter zahtevali, da se jima zagotovi potek postopka v italijanskem jeziku (to pravico imata – 5. člen Zakona o sodiščih ter 60. in naslednji členi Sodnega reda ter 6. člen Zakona o pravdnem postopku). Sodišče bi moralo, ker je glede na tako izjavo treba postopek voditi tudi v italijanskem jeziku, to zaznamovati v vpisniku in na ovitku spisa (61. člen Sodnega reda) ter bi zadeva torej morala biti dodeljena drugi sodnici, tisti, ki je po letnem razporedu določena za reševanje P zadev, ki jih je treba voditi v italijanskem jeziku. Sodišče je bilo nepravilno sestavljeno, gre za uradoma upoštevno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (1. točka 2. odst. 339. člena ZPP).
Izvedencu je bilo odrejeno, da oceni vrednost celotne nepremičnine po tržni ceni na dan cenitve. Utemeljeno pritožba očita sodišču prve stopnje, da bi moralo cenitev preveriti ali je v celoti izdelana in popolna. Iz dveh cenitev izhaja, da izvedenec nove stanovanjske hiše ni ocenil. Sodišče bi zato moralo ravnati v skladu z določbo II. odst. 254 ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ in opozoriti izvedenca na pomanjkljivosti v cenitvi in ga pozivati k dopolnitvi cenitve tudi glede stanovanjske hiše.
Sodišče odloča o predlogu za vpis po stanju v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, to pa pomeni, da mora v tem trenutku listina, na podlagi katere se zahteva vpis, že obstajati.
izločitev sodnika – nepopolna zahteva – dvom v nepristranost sodnika
Predlagatelj v zahtevah ne navaja konkretnih okoliščin, na katere opira izločitev (v smislu šeste točke 70. čl. ZPP) v zahtevah navedenih sodnikov, zato taki zahtevi nista popolni.
prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - odobritev pravnega posla - razveljavitev prodaje
Ker pritožnik ni uspel izpodbiti pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, da vloge za odobritev pravnega posla pri upravni enoti ni vložil, je sodišče s sklepom pravilno razveljavilo prodajo nepremičnin.
ZDR člen 8. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 18.
kolektivni delovni spor – skladnost splošnega akta delodajalca s kolektivno pogodbo – poklicna kolektivna pogodba – veljavnost kolektivne pogodbe
Odstop nasprotnega udeleženca od Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje ne pomeni, da je kolektivna pogodba za poklicne novinarje, ki so zaposleni pri posameznih članicah nasprotnega udeleženca, prenehala veljati.
Kolektivna pogodba za poklicne novinarje je kolektivna pogodba, ki je izrecno omejena na poklic. Ker ne vsebuje določbe, da bi veljala za vse delodajalce s področja določene dejavnosti, ampak velja le za novinarje, skladnosti plana delovnega časa službe tehnike in informatike z določili te kolektivne pogodbe ni mogoče presojati.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA - USTAVNO PRAVO
VSL0055689
URS člen 26, 26/1. OZ člen 20, 20/3, 24, 24/2. ZJN-1 člen 5, 5/1, 47, 47/4, 76, 76/1, 76/2. ZRPJN člen 3, 3/5, 4, 4/1, 19, 19/2, 23, 23/5.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost za škodo, nastalo v postopku javnega naročanja – neposlovna odškodninska odgovornost – odškodnina - izgubljeni dobiček – javna naročila – vabilo k dajanju ponudb – neuspela pogajanja – škoda zaradi neuspelih pogajanj – negativni pogodbeni interes – pozitivni pogodbeni interes – sklepanje pogodb v postopku javnega naročanja
Odškodnino za škodo zaradi neuspelih pogajanj je torej možno priznati samo kot negativni pogodbeni interes. V okviru tega je odškodnina po 20. členu OZ praviloma omejena na povrnitev stroškov, povezanih s pripravami na sklenitev pogodbe.
Razlago o omejitvi obsega pravno priznane škode v fazi pogajanj je treba analogno uporabiti tudi za primere sklepanja pogodb v postopku javnega naročanja. Vse do naročnikove izbire namreč ponudniki ne morejo računati na dodelitev pogodbe, saj ni jasno, ali bo njihova ponudba sprejeta.
Tožeča stranka kot neizbrani ponudnik v postopku oddaje javnega naročila ni upravičena zahtevati povrnitve škode na podlagi pozitivnega pogodbenega interesa. Ker je tožeča stranka zahtevala povrnitev škode v obsegu, do katerega po materialnem pravu ni upravičena, ni pa zahtevala stroškov v zvezi s pripravo ponudbe, ki bi ji na načelni ravni šli, tožbene trditve ne utemeljujejo pravno priznane škode v konkretnem primeru.
Res predlagateljica večji del živi drugod, vendar to ne pomeni, da je interes nasprotne udeleženke (ki po tem sklepu tudi že ima svoje stanovanje), da bi v pritlično stanovanje zaradi potrebe po pomoči naselila sina in na ta način z delitvijo iz lastništva hiše izrinila solastnico, večji od interesa solastnice, ki ima ta del hiše v posesti.
ZIZ člen 61, 61/3. ZM člen 30, 30/1, 30/3, 31, 31/1.
ugovor po izteku roka - menica
Podlaga pravnomočno dovoljeni izvršbi je menica, na podlagi katere se je dolžnica zavezala kot porok. Čez sredino lica menice se je namreč podpisala, zato lahko menični upnik zahteva poplačilo neposredno od nje kot meničnega poroka.
Ker tožničinemu pokojnemu možu pravica do starostne pokojnine kot vojaškemu zavarovancu ni bila priznana po splošnih predpisih, temveč po Temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju (1964), ki je vseboval posebne določbe, ki so se nanašale na vojaške zavarovance, tožnica ni upravičena do dela vdovske pokojnine.
prepozna zahteva za izločitev sodnika – sodna taksa za pritožbo – pravni pouk
Šesti odstavek 72. čl. ZPP določa, da prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev sodnika zavrže s sklepom predsednik senata.
ZD člen 214, 214/3. ZPP člen 392, 393, 397, 397/2.
sporazum o delitvi dediščine – izpodbijanje dednega dogovora – nepopolna tožba
Dednega dogovora, povzetega v sklepu o dedovanju s pritožbo ni mogoče izpodbijati. Dedni dogovor je sporazum med dediči, ki ima vse učinke sodne poravnave.
vznemirjanje lastninske pravice – določitev vrednosti spornega predmeta – asfaltiranje – sprememba prometnega režima – nasprotovanje lastnika
Lastnik samovoljnih posegov v njegovo lastnino ni dolžan trpeti, zato vložitev tožbe, ki jo pravni red predvideva za varstvo lastninske pravice, ob takem dejanskem stanju ne pomeni zlorabe pravic lastnika. Ne glede na dobre namene v zvezi z namenom poti, je bilo ravnanje tožene stranke samovoljno in v nasprotju s temeljnimi načeli ravnanja v pravnem prometu, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za objektivno protipravno vznemirjanje, pravilen.