OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0052543
OZ člen 24, 168, 168/2, 169, 741, 741/4.
gostinska hramba – odgovornost gostinca za stvari, ki jih gost prinese s seboj – gostinec kot shranjevalec – avto kot stvar, ki jo gost prinese s seboj
Glede na 741. člen OZ je gostinec tisti, ki za stvari, ki jih gost prinese s seboj, odgovarja kot shranjevalec, in to ne glede na voljo strank, da se sklene shranjevalna pogodba, po kateri je obveznost gostinca tudi varovanje gostovih stvari. V konkretnem primeru sodi med prinesene stvari gosta tudi njegovo vozilo, s katerim je prispel do hotela in ga parkiral na za to odrejenem mestu.
dokazovanje – zaslišanje stranke – poligraf – uporaba poligrafa v civilnem postopku – ničnost – goljufija – izpodbojnost – oderuška pogodba
Uporaba poligrafa je dopustna s privolitvijo osumljenca v predkazenskem postopku. V pravdnem postopku ni sicer izrecno prepovedana. Vendar je treba upoštevati, da gre za dokaz, ki se v kazenskem postopku uporablja v predkazenskem postopku, ko oseba, ki je podvržena testiranju, še ni seznanjena z dejstvi in okoliščinami, ki so pomembne za kazenski postopek, če sama oseba ni seznanjena s temi podatki zaradi vpletenosti v kaznivo dejanje. Pri kazenskem procesu pa je uporaba testiranja s poligrafom nedovoljen dokaz, ker ima element prisile. Enako velja za sojenje v civilnem postopku. Vendar je poligraf v civilnem postopku nepotreben, saj sodišče odloča na podlagi 214. člena ZPP v povezavi z 8. členom.
Delovanje tožencev proti tožnici z namenom, da bi jo ogoljufali, naj bi bilo delovanje, ki nasprotuje prisilnim predpisom. Vendar takšne trditve lahko pomenijo napako volje, kar bi imelo lahko za posledico izpodbojnost pravnega posla, ne pa ničnost.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – poškodba desnega kolena – telesne bolečine in neugodnosti – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah pred ponovno poškodbo
Strah je pravno priznana oblika nepremoženjske škode le, če je intenziven in traja dalj časa. Sodna praksa loči primarni strah, ki ga oškodovanec utrpi ob samem škodnem dogodku (intenzivno in kratkotrajno čustveno stanje, ki ga spremljajo telesni pojavi in traja nekaj ur, izjemoma nekaj dni). Kot podlago za prisojo odškodnine iz naslova strahu pa sodna praksa priznava tudi sekundarni strah, ki ga oškodovanec trpi v procesu zdravljenja posledic škodnega dogodka, in se opredeljuje kot zaskrbljenost ali bojazen za izid zdravljenja, v taki obliki pa lahko traja nekaj mesecev. Pravno priznana nepremoženjska škoda v obliki sekundarnega strahu - zaskrbljenosti za izid zdravljenja - ne zajema tudi zaskrbljenosti in strahu pred morebitnimi ponovnimi poškodbami. Lahko pa bi ta okoliščina, v kolikor tožnika omejuje v vsakodnevnem funkcioniranju predstavljala kakšno drugo obliko nepremoženjske škode.
V tožbenem zahtevku in v izreku izpodbijane sodbe opisana služnostna pot (že obstoječa, utrjena in asfaltirana pot, ki se nahaja na parc. št. .... k.o. ... ter se uporablja za hojo in vožnjo z vsemi vrstami vozil) je dovolj identificirana in prepoznavna.
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.
Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugotovilo, da obstoji za potrebe nepremičnin parc. št. 378/1 in parc. št. 378/4, vpisanih v vl. št. 38 k.o. P., last tožnika, v korist vsakokratnega lastnika teh nepremičnin služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi vrstami vozil po že obstoječi in utrjeni asfaltni poti v breme vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 378/2, vpisane v vl. št. 1817 k.o. P., katere solastnika sta toženca (1. točka izreka). Nadalje je razsodilo, da sta toženca dolžna izstaviti tožniku za vknjižbo primerno listino, na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižni vpis ugotovljene služnostne pravice (2. točka izreka), ter tožencema prepovedalo vsak poseg v ugotovljeno služnostno pravico (3. točka izreka). Odločilo je še, da sta toženca dolžna povrniti tožniku njegove pravdne stroške v znesku 303,54 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila (4. točka izreka).
Zoper sodbo sodišča prve stopnje vlagata toženca po svoji pooblaščenki pravočasno pritožbo. Pritožujeta se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v 2. točki izreka zavrne, tožniku pa naloži povrnitev njunih pravdnih stroškov, tudi pritožbenih. Menita, da v tej zadevi niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, in sicer, da ni izpolnjen pogoj, da mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Navedeno utemeljujeta s tem, da tožnik v tožbi ni identificiral obstoječe služnostne poti v smislu dolžine, širine in konkretno opisanega območja lege. Nadalje tožniku očitata, da ob zatrjevanem priposestvovanju služnosti vtožuje še obligacijski zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo ugotovljene stvarne služnosti. V primeru ugotovitve obstoja stvarne služnosti na podlagi priposestvovanja oziroma na podlagi zakona, predstavlja pravnomočna sodba, s katero sodišče ugotovi obstoj stvarne služnosti, listino, ki predstavlja v skladu z Zakonom o zemljiški knjigi podlago za vknjižbo. Nadalje navajata, da je tožnik prejel z njune strani podpisano služnostno pogodbo, v kateri je med drugim dogovorjeno, da vse stroške v zvezi z realizacijo te pogodbe nosi tožnik. Zato je nepravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da sta tožniku dolžna povrniti njegove pravdne stroške.
Tožnik je po svoji pooblaščenki na pritožbo odgovoril. Meni, da je pritožba neutemeljena, zato pritožbenemu sodišču predlaga njeno zavrnitev. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08).
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da služnostna pot, ki je predmet te pravde, v tožbi ni dovolj identificirana. V tožbi oziroma v tožbenem zahtevku in posledično v izreku izpodbijane sodbe je jasno navedeno, da gre za že obstoječo, utrjeno in asfaltirano pot, ki se nahaja na parc. št. 378/2 k.o. P. ter se uporablja za hojo in vožnjo z vsemi vrstami vozil. Tožba se sklicuje tudi na priložen grafični prikaz parcel, v katerem je vrisana sporna pot (priloga A/5). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tako opisana služnostna pot dovolj identificirana in prepoznavna, zato sta tožbeni zahtevek in posledično izrek izpodbijane sodbe dovolj določna.
Pritožba sicer pravilno navaja, da bi lahko tožnik z izpodbijano sodbo ugotovljeno služnostno pravico vknjižil že na podlagi ugotovitvenega dela izreka oziroma 1. točke izreka izpodbijane sodbe in da torej dajatveni del izreka (v 2. točki izreka) izpodbijane sodbe ni potreben. Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/03 s spremembami; ZZK-1) namreč v 3. točki 1. odstavka 40. člena določa, da se vknjižba pravic dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijani dajatveni del izreka, v katerem je tožencema naloženo, da morata tožniku izstaviti ustrezno listino, na podlagi katere bo mogoča vknjižba ugotovljene služnostne pravice, na samo pravilnost izpodbijane sodbe sicer ne vpliva, zato pritožbeno sodišče ni posegalo v izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje. Toženca se namreč zoper z izpodbijano sodbo ugotovljen obstoj stvarne služnosti v breme nepremičnine, katere lastnika sta, sploh ne pritožujeta (razen glede očitka o premalo identificirani služnostni poti).
Neutemeljena je tudi pritožba zoper odločitev o pravdnih stroških. Pritožbeno sklicevanje na podpis služnostne pogodbe, ki sta jo toženca (kot to izhaja iz njunih navedb) tudi sicer podpisala že po vročeni tožbi in v skladu s katero naj bi nosil tožnik stroške realizacije te pogodbe, je namreč v zvezi z odločitvijo o pravdnih stroških povsem nerelevantno. Ker toženca v pravdi nista uspela, morata pač povrniti tožniku njegove pravdne stroške (1. odstavek 154. člena ZPP). Glede na datum podpisa omenjene pogodbe, pa je bila tožba očitno potrebna. Ne glede na navedeno pritožbeno sodišče še dodaja, da so pritožbene navedbe o dejstvu, da sta toženca podpisala omenjeno pogodbo, nedopustne, saj se nanašajo na dejansko stanje, zamudna sodba pa se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 338. člena ZPP). Procesna neaktivnost tožene stranke namreč vzpostavlja pravno fikcijo oziroma neizpodbitno domnevo, da so dejanske trditve v tožbi resnične oziroma da jih je kot takšne tožena stranka s svojo pasivnostjo, ker ni odgovorila na tožbo, priznala, zato sodišče kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje.
Ker toženca s pritožbo nista uspela, krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).
Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek, krije tožnik sam svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).
ODZ paragraf 431. ZTLR člen 33. SPZ člen 40. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. OZ člen 125.
lastnina - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki - načelo relativnosti pogodbenega razmerja - vpis v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - priposestvovanje - ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja
Ker velja v pogodbenem pravu načelo relativnosti, to je, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti samo med pogodbenima strankama (125. člen OZ), tožnik ni aktivno legitimiran zahtevati izstavitev zemljiškoknjižne listine, sklicujoč se pri tem na kupno pogodbo z dne 16.7. 1959 in kupno pogodbo z dne 9.3.2005, niti na povezavo med njima.
V primeru zahtevka na ugotovitev lastninske pravice iz naslova priposestvovanja, del zahtevka, ki se nanaša na izstavitev zemljiškoknjižne listine, nima podlage v materialnem pravu.
prepozna zahteva za izločitev sodnika – sodna taksa za pritožbo – pravni pouk
Šesti odstavek 72. čl. ZPP določa, da prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev sodnika zavrže s sklepom predsednik senata.
Ker tožničinemu pokojnemu možu pravica do starostne pokojnine kot vojaškemu zavarovancu ni bila priznana po splošnih predpisih, temveč po Temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju (1964), ki je vseboval posebne določbe, ki so se nanašale na vojaške zavarovance, tožnica ni upravičena do dela vdovske pokojnine.
ZDR člen 8. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 18.
kolektivni delovni spor – skladnost splošnega akta delodajalca s kolektivno pogodbo – poklicna kolektivna pogodba – veljavnost kolektivne pogodbe
Odstop nasprotnega udeleženca od Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje ne pomeni, da je kolektivna pogodba za poklicne novinarje, ki so zaposleni pri posameznih članicah nasprotnega udeleženca, prenehala veljati.
Kolektivna pogodba za poklicne novinarje je kolektivna pogodba, ki je izrecno omejena na poklic. Ker ne vsebuje določbe, da bi veljala za vse delodajalce s področja določene dejavnosti, ampak velja le za novinarje, skladnosti plana delovnega časa službe tehnike in informatike z določili te kolektivne pogodbe ni mogoče presojati.
Izvedencu je bilo odrejeno, da oceni vrednost celotne nepremičnine po tržni ceni na dan cenitve. Utemeljeno pritožba očita sodišču prve stopnje, da bi moralo cenitev preveriti ali je v celoti izdelana in popolna. Iz dveh cenitev izhaja, da izvedenec nove stanovanjske hiše ni ocenil. Sodišče bi zato moralo ravnati v skladu z določbo II. odst. 254 ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ in opozoriti izvedenca na pomanjkljivosti v cenitvi in ga pozivati k dopolnitvi cenitve tudi glede stanovanjske hiše.
vznemirjanje lastninske pravice – določitev vrednosti spornega predmeta – asfaltiranje – sprememba prometnega režima – nasprotovanje lastnika
Lastnik samovoljnih posegov v njegovo lastnino ni dolžan trpeti, zato vložitev tožbe, ki jo pravni red predvideva za varstvo lastninske pravice, ob takem dejanskem stanju ne pomeni zlorabe pravic lastnika. Ne glede na dobre namene v zvezi z namenom poti, je bilo ravnanje tožene stranke samovoljno in v nasprotju s temeljnimi načeli ravnanja v pravnem prometu, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za objektivno protipravno vznemirjanje, pravilen.
Res predlagateljica večji del živi drugod, vendar to ne pomeni, da je interes nasprotne udeleženke (ki po tem sklepu tudi že ima svoje stanovanje), da bi v pritlično stanovanje zaradi potrebe po pomoči naselila sina in na ta način z delitvijo iz lastništva hiše izrinila solastnico, večji od interesa solastnice, ki ima ta del hiše v posesti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA - USTAVNO PRAVO
VSL0055689
URS člen 26, 26/1. OZ člen 20, 20/3, 24, 24/2. ZJN-1 člen 5, 5/1, 47, 47/4, 76, 76/1, 76/2. ZRPJN člen 3, 3/5, 4, 4/1, 19, 19/2, 23, 23/5.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost za škodo, nastalo v postopku javnega naročanja – neposlovna odškodninska odgovornost – odškodnina - izgubljeni dobiček – javna naročila – vabilo k dajanju ponudb – neuspela pogajanja – škoda zaradi neuspelih pogajanj – negativni pogodbeni interes – pozitivni pogodbeni interes – sklepanje pogodb v postopku javnega naročanja
Odškodnino za škodo zaradi neuspelih pogajanj je torej možno priznati samo kot negativni pogodbeni interes. V okviru tega je odškodnina po 20. členu OZ praviloma omejena na povrnitev stroškov, povezanih s pripravami na sklenitev pogodbe.
Razlago o omejitvi obsega pravno priznane škode v fazi pogajanj je treba analogno uporabiti tudi za primere sklepanja pogodb v postopku javnega naročanja. Vse do naročnikove izbire namreč ponudniki ne morejo računati na dodelitev pogodbe, saj ni jasno, ali bo njihova ponudba sprejeta.
Tožeča stranka kot neizbrani ponudnik v postopku oddaje javnega naročila ni upravičena zahtevati povrnitve škode na podlagi pozitivnega pogodbenega interesa. Ker je tožeča stranka zahtevala povrnitev škode v obsegu, do katerega po materialnem pravu ni upravičena, ni pa zahtevala stroškov v zvezi s pripravo ponudbe, ki bi ji na načelni ravni šli, tožbene trditve ne utemeljujejo pravno priznane škode v konkretnem primeru.
ZIZ člen 61, 61/3. ZM člen 30, 30/1, 30/3, 31, 31/1.
ugovor po izteku roka - menica
Podlaga pravnomočno dovoljeni izvršbi je menica, na podlagi katere se je dolžnica zavezala kot porok. Čez sredino lica menice se je namreč podpisala, zato lahko menični upnik zahteva poplačilo neposredno od nje kot meničnega poroka.
ZD člen 214, 214/3. ZPP člen 392, 393, 397, 397/2.
sporazum o delitvi dediščine – izpodbijanje dednega dogovora – nepopolna tožba
Dednega dogovora, povzetega v sklepu o dedovanju s pritožbo ni mogoče izpodbijati. Dedni dogovor je sporazum med dediči, ki ima vse učinke sodne poravnave.
pravica do zakonitega sodnika - pravica stranke do vodenja pravdnega postopka v jeziku avtohtone narodne skupnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepravilna sestava sodišča - dodeljevanje zadev po Sodnem redu
Tožeča stranka je že v tožbi navedla, da sta tožnici pripadnici italijanske narodnostne skupnosti in je njun materin jezik italijanščina ter zahtevali, da se jima zagotovi potek postopka v italijanskem jeziku (to pravico imata – 5. člen Zakona o sodiščih ter 60. in naslednji členi Sodnega reda ter 6. člen Zakona o pravdnem postopku). Sodišče bi moralo, ker je glede na tako izjavo treba postopek voditi tudi v italijanskem jeziku, to zaznamovati v vpisniku in na ovitku spisa (61. člen Sodnega reda) ter bi zadeva torej morala biti dodeljena drugi sodnici, tisti, ki je po letnem razporedu določena za reševanje P zadev, ki jih je treba voditi v italijanskem jeziku. Sodišče je bilo nepravilno sestavljeno, gre za uradoma upoštevno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (1. točka 2. odst. 339. člena ZPP).
prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - odobritev pravnega posla - razveljavitev prodaje
Ker pritožnik ni uspel izpodbiti pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, da vloge za odobritev pravnega posla pri upravni enoti ni vložil, je sodišče s sklepom pravilno razveljavilo prodajo nepremičnin.
Sodišče odloča o predlogu za vpis po stanju v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, to pa pomeni, da mora v tem trenutku listina, na podlagi katere se zahteva vpis, že obstajati.
izločitev sodnika – nepopolna zahteva – dvom v nepristranost sodnika
Predlagatelj v zahtevah ne navaja konkretnih okoliščin, na katere opira izločitev (v smislu šeste točke 70. čl. ZPP) v zahtevah navedenih sodnikov, zato taki zahtevi nista popolni.