lastninjenje zavodov – nedopustnost izvršbe – nedopustnost zavarovanja – izločitvena tožba – aktivna legitimacija – vpis v zemljiško knjigo
ZLNDL je zakon izrazito subsidiarne narave, ki velja samo za tiste družbene nepremičnine, katerih lastninjenja ni uredil še noben drug predpis. Ob nespornem dejstvu, da je tožeča stranka zavod, njeno lastninjenje ni uredil ZLNDL, ampak ZZ. Na podlagi navedenega predpisa so nepremičnine, ki so sodile v premoženje delovnih organizacij s področja vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva ali socialnega varstva ter RTV Slovenije, postale s 1. aprilom 1991 lastnina ustanovitelja te organizacije.
ZPP člen 189, 277, 318, 339/2-12, 354/2. ZLNDL člen 3, 4. ZPN 4, 5. ZZD člen 204, 206. ZOR člen 22, 84.
obstoj pravde - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - pravica uporabe - pravnomočnost
O isti zadevi je bilo pred prvim sodiščem odločeno dvakrat. Kadar sodišče odloči o zahtevku, o katerem že teče pravda, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti. Ugotovilo je, da se je pravda v obravnavani zadevi začela pred drugo identično pravdo. Prvo sodišče torej z odločanjem in z izdajo sodbe ni zagrešilo očitane procesne kršitve. Sodbi v obeh zadevah na prvi stopnji sta bili izdani istega dne. Ni odločilno, kdaj sta ju stranki prejeli. Obstoj oziroma visečnost pravde bi prenehala le z morebitno pravnomočnostjo sodbe v kasneje začeti identični pravdi. Ker sta bili v obeh zadevah vloženi pritožbi in je v drugi pravdi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti že razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zavrglo tožbo v kasneje pričeti pravdi, ni podana kršitev iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki bi narekovala še razveljavitev sodbe in zavrženje tožbe v tem postopku.
ZPP člen 339, 339/2-12. ZZK-1 člen 40. ZTLR člen 54.
služnostna pravica hoje – pravnomočna odločitev - zavrženje tožbenega zahtevka – pridobitev služnostne pravice - priposestvovanje
Zahtevek tožnikov za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, ki sta ga naslovila na tožence, nima pravne podlage. Tožnika bosta lahko vknjižbo svoje služnostne pravice dosegla že na podlagi pravnomočne sodbe, ki ugotavlja obstoj te pravice, tako kot je določeno v 3. točki 1. odstavka 40. člena ZZK-1. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi moralo sodišče prve stopnje dajatveni del tožbenega zahtevka zavrniti.
Ni pomembno, kdo je vožnje izvrševal; ker gre za stvarno (in ne osebno) služnost, je pomembno le, da se je po sporni poti vozilo za potrebe gospodujočega zemljišča.
premoženjska in nepremoženjska škoda – dopolnitev izvedenskega mnenja – pravočasne pisne in ustne pripombe na izvedensko mnenje – predlog za nadaljnje izvajanje dokaza
Upoštevaje, da je bilo izvedensko mnenje izdelano šele po prvem naroku za glavno obravnavo, po tožnici podane pisne in ustne pripombe na naroku za glavno obravnavo, ki je neposredno sledil izdelanemu izvedenskemu mnenju, kakor tudi njen predlog po ustni dopolnitvi izvedenskega mnenja, niso bili prepozni. Tožničinih pisnih in ustnih pripomb na podano izvedensko mnenje tudi ni mogoče šteti kot pavšalnih oz. premalo konkretiziranih, saj je izpostavila dvom v pravilnost izvedenskega mnenja, ki naj bi izviral zlasti iz v mnenju neupoštevanih ugotovitev fiziatra o minimalnem, vendar evidentnem pomiku vretenc. Prvostopno sodišče bi moralo na tožničine dovolj konkretizirane pomisleke zoper pravilnost mnenja vsaj določno in izčrpno odgovoriti, če se je že odločilo, da ne bo izvajalo postopka, ki ga predvideva tretji odstavek 254. člena ZPP.
ZNP člen 131. ZPP člen 247, 249. SPZ člen 77, 77/2.
ureditev meje - domneva o močnejši pravici - močnejša pravica
Na predlagateljih je trditveno in dokazno breme, da izpodbijeta domnevo o močnejši pravici po meji, ki je bila v konkretni zadevi dokončno urejena ob mejnem ugotovitvenem postopku v letu 1986.
Dejstvo, da je zavarovalnica svojo obveznost plačila zavarovalnine po zavarovalni pogodbi v pretežnem delu poravnala že pred pravdo ter je izvedenec v pravdnem postopku ugotovil zgolj 0,83 % večjo invalidnost tožnika, kot je to pred pravdo ugotovila zavarovalnica, še ne more pomeniti, da zavarovalnica ob profesionalni skrbnosti ne bi mogla že pred pravdo ugotoviti celotne višine njene obveznosti. Že takrat je namreč razpolagala z vso zdravstveno dokumentacijo, stopnja invalidnosti pa se odmerja po njenih splošnih pogojih. Zavarovalnica tako ne more biti v plačilni zamudi šele od dneva prejetja izvedeniškega mnenja v pravdnem postopku.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 272, 272/1. SPZ člen 266, 266/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost terjatve - nevarnost uveljavitve terjatve - dogovor o skupni gradnji - priposestvovanje
Pri izkazu pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve mora upnik oziroma tožnik zatrjevati in verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika oziroma toženca z njegovim premoženjem, zaradi katerega bi bil upnik lahko izigran.
Toženčevo dovoljenje tožniku, da si uredi stanovanje v zgornjem delu toženčeve hiše, ne predstavlja dogovora o skupni gradnji, ki bi bil lahko podlaga za pridobitev solastninske pravice tožnika na tej nepremičnini.
Lastninska pravica, ki jo je posestnik pridobil s priposestvovanjem na podlagi določil ZTLR, ostane veljavna, če so se vsi pogoji za njeno pridobitev izpolnili do 31.12.2002.
posek gozda brez dovoljenja lastnika – nedopustno ravnanje – deliktna odgovornost – premoženjska škoda – izgubljeni dobiček – ugovor pasivne legitimacije – pogodbena odgovornost za škodo – odškodninska odgovornost
Na strani toženca ni odškodninske odgovornosti za po tožnici zatrjevano premoženjsko škodo, ki naj bi slednji nastala z nedovoljenim posekom lesa. Po prepričanju sodišča druge stopnje tožnici ni uspelo dokazati niti protipravnosti toženčevega ravnanja oz. da naj bi protipraven posek opravil ali vsaj odredil prav toženec.
ZOR člen 600, 749, 749/1, 758, 759, 579/1, 762, 762/2.
naročilo - nalog - pogodba o delu – mandatno razmerje – presoja vsebine pogodbe – plačilo za trud in prizadevanje – prevzem rizika rezultata – obligacija rezultata
Za mandatno razmerje gre v primeru plačila za trud in prizadevanje prevzemnika posla. V kolikor pa gre za dogovor, da je prevzemnik upravičen do prejetih denarnih zneskov zgolj v primeru, če doseže uresničitev dogovorjenega cilja, da je torej prevzel tudi riziko rezultata, pa pogodba ne bi imela več značilnosti naročila v opisanem pomenu in vsebini, temveč predvsem elemente pogodbe o delu.
odškodnina - neupravičena obogatitev - zastaranje - pravica oškodovanca po zastaranju pravice zahtevati odškodnino
Smisel določbe 209. člena ZOR je v tem, da ni pravnega temelja, zaradi katerega bi oseba lahko korist obdržala, zato jo mora izročiti osebi, ki je oškodovana, čeprav ta zaradi zastaranja odškodninskega zahtevka odškodnine ne more več uveljaviti.
Glede na pomanjkljivo trditveno podlago tožeče stranke, bi sodišče moralo opraviti materialno procesno vodstvo in na ta način odpraviti vse nejasnosti.
Plačil za posamezne vrste škod ni mogoče kar poračunavati med seboj. To sicer ne drži za posamezne vrste nepremoženjske škode, saj se odškodnina iz tega naslova odmerja enotno, ker so vse možne oblike nepremoženjske škode medsebojno prepletene, brez določljivih razmejitev. Ni pa mogoče medsebojno poračunavati plačil za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki se vrednotita ob različnih trenutkih.
Sodišče ne sme odločiti, da plačani znesek za nepremoženjsko škodo zajema tudi razliko do popolnega poplačila premoženjske škode, če je dolžnik natančno navedel, koliko plačuje na račun premoženjske in koliko na račun nepremoženjske škode. Upoštevati mora tudi, da se najprej poplačajo obresti in šele nato glavnica, delno plačilo pa valorizirati.
stanovanje – posamezni del stanovanja – funkcionalni prostor stanovanja – neločljiva povezanost s stanovanjem – prodaja sestavnih delov stanovanja – parkirni prostor
Parkirni prostor ni sestavina, ki je neločljivo povezana s stanovanjem. Neločljivi sestavni deli stanovanja je v primeru, če okoliščine kažejo, da predstavlja bistveno sestavino funkcionalnih prostorov stanovanja.
Podrednega tožbenega zahtevka stvarno nepristojno sodišče ne more odstopiti v odločanje stvarno pristojnemu sodišču, dokler ne odloči o primarnem tožbenem zahtevku, saj se o podrednem tožbenem zahtevku odloča le, če je primarni tožbeni zahtevek zavrnjen.
vračunanje daril v dedni delež zakonitega dediča – kolacija – oblikovanje tožbenega zahtevka pri vračunanju daril v dedni delež
Vračunanje daril v dedni delež predstavlja modaliteto pri delitvi dediščine. Takšno vračunanje lahko dedič zahteva tudi še po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, vendar najkasneje ob delitvi dediščine. Pri tem pa se tožbeni zahtevek ne more glasiti zgolj na izročitev protivrednosti darila glede na tožnikov dedni delež, temveč tožnik lahko zgolj zahteva vračunanje darila tožencu v njegov dedni delež in posledično izročitev ustreznega večjega deleža še nerazdeljene zapuščine.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 200.
objektivna odgovornost – delavec – nevarna stvar – krožna žaga – deljena odgovornost – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – skaženost – amputiran srednji in zadnji členek kazalca
Okoliščina, da tožnik odrejenega dela ni odklonil, kljub temu da je bil list žage skrhan, pa ne predstavlja tožnikovega nedopustnega ravnanja in se zato s to navedbo toženec svoje odgovornosti, niti delno, ne more razbremeniti.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - listina - identifikacijski znak nepremičnine
V listini, ki je predlog za vpis v zemljiški knjigi, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi.