dolžnost izpolnitve obveznosti – pobotni ugovor – oblikovanje pobotnega ugovora - litispendenca – začetek teka zamudnih obresti od pravdnih stroškov
Pavšalne navedbe toženca, da je prenehal s plačevanjem obrokov zato, ker ima tudi sam zapadlo terjatev do tožnika, ni mogoče šteti kot ugovor pobota. Pobotna izjava mora biti namreč jasna in nedvoumna ter mora izražati voljo za pobotanje. Toženec pa mora po višini opredeliti terjatev, ki jo uveljavlja v pobot, in navesti tudi ostala dejstva, na podlagi katerih bo sodišče lahko presojalo o utemeljenosti njegove terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056931
OZ člen 9, 239, 242, 242/1. ZPP člen 214, 214/1.
poslovna odškodninska odgovornost – vzročna zveza med nastalo škodo in kršitvijo pogodbe – višina škode pri kršitvi leasing pogodbe – pozitivni pogodbeni interes
Če je tožena stranka kršila svoje obveznosti iz leasing pogodbe in je ta razdrta, je tožeči stranki dolžna povrniti škodo. Višina škode ustreza njenemu pozitivnemu pogodbenemu interesu – to je premoženju, ki bi stranki pripadalo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena, pri tem pa je potrebno upoštevati, da bo tako plačilo opravljeno prej (diskontiranje leasing obrokov), kot bi bilo ob pravilno izpolnjeni pogodbi, in odšteti vrednost predmeta leasinga, ki ga je leasingojemalec prejel.
ZOR člen 600, 749, 749/1, 758, 759, 579/1, 762, 762/2.
naročilo - nalog - pogodba o delu – mandatno razmerje – presoja vsebine pogodbe – plačilo za trud in prizadevanje – prevzem rizika rezultata – obligacija rezultata
Za mandatno razmerje gre v primeru plačila za trud in prizadevanje prevzemnika posla. V kolikor pa gre za dogovor, da je prevzemnik upravičen do prejetih denarnih zneskov zgolj v primeru, če doseže uresničitev dogovorjenega cilja, da je torej prevzel tudi riziko rezultata, pa pogodba ne bi imela več značilnosti naročila v opisanem pomenu in vsebini, temveč predvsem elemente pogodbe o delu.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – škoda pri opravljanju dela - soprispevek delavca – ukaz nadrejenega – degenerativne spremembe – osebne lastnosti oškodovanca – vpliv osebnostnih lastnosti oškodovanca na nastanek škodljive posledice
Škoda ni posledica hoje po stopnicah, temveč vleke pretirano težkega reduktorja, kar pa je bilo tožniku naročeno s strani nadrejenega. Tožniku ni mogoče očitati, da bi glede na svoje splošne sposobnosti in poznavanje delovnega procesa lahko ocenil, da vleka težkega reduktorja lahko povzroči škodljive posledice, kot so nastale, in da zato lahko takšno delo odkloni. Tožniku zato ni mogoče očitati soodgovornosti.
Za nastanek škodljive posledice ni mogoče upoštevati tožnikovih starostnih degenerativnih sprememb v povezavi z utesnitvenim sindromom, ki ni posledica poškodbe. Tožnikove osebne lastnosti niso imele pomembnejšega vpliva na nastanek škodljive posledice, saj iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke povsem jasno izhaja, da je bil vpliv osebnih lastnosti tožnika na nastanek posledice neznaten.
začasna odredba – verjeten obstoj neznatne škode - neznatna škoda – poseg v lastninsko pravico – zavarovanje denarne terjatve
Sodišče prve stopnje je navedbe o neznatni škodi zaradi časa pridobitve premoženja in mladoletnosti drugo toženca zavrnilo z obrazložitvijo, da vsak poseg v lastninsko pravico že predstavlja škodo za lastnika, kot škoda pa je mišljeno vsako zmanjšanje premoženja ali preprečitev njegovega povečanja. Glede na to, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožnikov o tem, da bosta toženi stranki kljub izdani začasni odredbi nepremičnine lahko oddajali, v njih živeli in s tem imeli ustrezno ekonomsko korist, pritožba utemeljeno graja zaključek sodišča prve stopnje o verjetnem neobstoju neznatne škode za toženo stranko.
odškodninska odgovornost - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - izključitev obveznosti zavarovalnice - alkoholiziranost - vzročna zveza - izpodbijanje domneve o vzročni zvezi - nične določbe splošnih pogojev
Določilo splošnih pogojev, ki ne dopušča izpodbijanja vzročne zveze med vinjenostjo in nezgodo, je v nasprotju z Ustavo, prisilnimi predpisi oz. moralnimi načeli, torej je nično.
ZNP člen 112, 114, 122. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/3, 273. SPZ člen 66, 66/3, 70, 70/2.
solastnina - delitev solastnine - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - upravičen interes za delitev solastne stvari - razpolaganje solastnika s svojim delom
V nepravdnih postopkih zaradi razdelitve solastnih stvari ni moč govoriti o terjatvah, ki naj bi se uveljavljale kot zahtevek. V tovrstnih primerih je potreben pri izdaji začasnih odredb zelo restriktiven pristop.
Solastnik lahko razpolaga s svojo lastninsko pravico brez soglasja drugih solastnikov. Pri tem je omejen s solastninsko pravico drugih solastnikov le toliko, da jih je kot imetnike zakonite predkupne pravice dolžan obvestiti o nameravani prodaji svojega solastninskega deleža tretji osebi ter o pogojih prodaje in jim ponuditi, da njegov delež kupijo sami pod enakimi pogoji.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 272, 272/1. SPZ člen 266, 266/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost terjatve - nevarnost uveljavitve terjatve - dogovor o skupni gradnji - priposestvovanje
Pri izkazu pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve mora upnik oziroma tožnik zatrjevati in verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika oziroma toženca z njegovim premoženjem, zaradi katerega bi bil upnik lahko izigran.
Toženčevo dovoljenje tožniku, da si uredi stanovanje v zgornjem delu toženčeve hiše, ne predstavlja dogovora o skupni gradnji, ki bi bil lahko podlaga za pridobitev solastninske pravice tožnika na tej nepremičnini.
Lastninska pravica, ki jo je posestnik pridobil s priposestvovanjem na podlagi določil ZTLR, ostane veljavna, če so se vsi pogoji za njeno pridobitev izpolnili do 31.12.2002.
premoženjska in nepremoženjska škoda – dopolnitev izvedenskega mnenja – pravočasne pisne in ustne pripombe na izvedensko mnenje – predlog za nadaljnje izvajanje dokaza
Upoštevaje, da je bilo izvedensko mnenje izdelano šele po prvem naroku za glavno obravnavo, po tožnici podane pisne in ustne pripombe na naroku za glavno obravnavo, ki je neposredno sledil izdelanemu izvedenskemu mnenju, kakor tudi njen predlog po ustni dopolnitvi izvedenskega mnenja, niso bili prepozni. Tožničinih pisnih in ustnih pripomb na podano izvedensko mnenje tudi ni mogoče šteti kot pavšalnih oz. premalo konkretiziranih, saj je izpostavila dvom v pravilnost izvedenskega mnenja, ki naj bi izviral zlasti iz v mnenju neupoštevanih ugotovitev fiziatra o minimalnem, vendar evidentnem pomiku vretenc. Prvostopno sodišče bi moralo na tožničine dovolj konkretizirane pomisleke zoper pravilnost mnenja vsaj določno in izčrpno odgovoriti, če se je že odločilo, da ne bo izvajalo postopka, ki ga predvideva tretji odstavek 254. člena ZPP.
odškodnina – poškodba pri delu – krivdna odgovornost – organizacija dela – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – načelo individualizacije
Tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu, krivdno odgovorna, saj bi se morala zavedati, da lahko pride do okoliščin, v katerih bo delo mogoče opraviti le z neobičajno fizično močjo, in da takšnega dela tožnik glede na omejitve pri delu ni smel opravljati. Z ustrezno organizacijo delovnega procesa bi nastanek opisanih okoliščin morala preprečiti.
Načelo individualizacije odškodnine za nepremoženjsko škodo zahteva upoštevanje intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu glede na konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu in ki jih je mogoče ugotoviti le z zaslišanjem oškodovanca-tožnika, ne pa le z vpogledom zapisanih izjav pri osebnem pregledu v izvedenskem mnenju.
Nepremičnina, ki jo je toženka prejela na podlagi izročilne pogodbe, velja kot darilo, dano zakonitim dedičem. Zato ni odločilno, kdaj je bilo darilo dano. Ker je prišlo do prikrajšanja nujnega deleža, je toženka dolžna darilo vrniti v zapuščino, saj pokojna ob smrti ni razpolagala s premoženjem, s katerim bi se lahko pokrili nujni deleži tožeče stranke.
Če ni soglasja zakonitih dedičev, ZD določa zakonsko konverzijo, in sicer na način, da se deli premoženja, ki so bili brez soglasja zakonitih dedičev izročeni prevzemniku na podlagi izročilne pogodbe, štejejo kot darila, dana dedičem izročitelja.
vračunanje daril v dedni delež zakonitega dediča – kolacija – oblikovanje tožbenega zahtevka pri vračunanju daril v dedni delež
Vračunanje daril v dedni delež predstavlja modaliteto pri delitvi dediščine. Takšno vračunanje lahko dedič zahteva tudi še po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, vendar najkasneje ob delitvi dediščine. Pri tem pa se tožbeni zahtevek ne more glasiti zgolj na izročitev protivrednosti darila glede na tožnikov dedni delež, temveč tožnik lahko zgolj zahteva vračunanje darila tožencu v njegov dedni delež in posledično izročitev ustreznega večjega deleža še nerazdeljene zapuščine.
ZNP člen 131. ZPP člen 247, 249. SPZ člen 77, 77/2.
ureditev meje - domneva o močnejši pravici - močnejša pravica
Na predlagateljih je trditveno in dokazno breme, da izpodbijeta domnevo o močnejši pravici po meji, ki je bila v konkretni zadevi dokončno urejena ob mejnem ugotovitvenem postopku v letu 1986.
Že v predlogu za taksno oprostitev mora stranka navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Le če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov. Ni pa dolžno raziskovati, ali zatrjevano strankino premoženje oziroma sredstva še obstajajo oziroma ali so že porabljena.