ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 458. ZGD-1 člen 495, 495/1.
spor majhne vrednosti – upoštevni pritožbeni razlogi – prekoračitev tožbenega zahtevka
Prekoračitev tožbenega zahtevka je absolutno bistvena kršitev postopka, vendar pa v postopku v sporu majhne vrednosti ne predstavlja kršitve iz drugega odstavka 339.čl. ZPP, zato te kršitve, četudi je do nje prišlo, v postopku v sporu majhne vrednosti ni mogoče upoštevati.
obročno plačilo globe – določitev uklonilnega zapora - ugovor
Sodišče prve stopnje v Ajdovščini je s sodbo opr. št. PR 1 z dne 25. februarja 2008 storilcu dovolilo plačilo globe v šestih zaporednih obrokih, z opozorilom, da v primeru zamude plačila posameznega obroka zapadejo v plačilo še preostali neplačani obroki. Storilec je plačal zgolj prvi obrok, preostalih pet pa ne. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo storilčevo prošnjo, ki jo je vložil po prejemu sklepa o določitvi uklonilnega zapora, in s katero ponovno prosi, da se mu omogoči obročno plačilo, pravilna.
ugovor zoper plačilni nalog – materialna ogroženost
V skladu z določbo petega odstavka 34. čl. Zakona o sodnih taksah (dalje ZST-1) je ugovor zoper plačilni nalog dopusten iz dveh razlogov in sicer, da je bila taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
Vprašanje, zakaj je tožeča stranka toženki izplačala dodatek k plači, do katerega ni bila upravičena, je bistveno za odločitev o vrnitvenem zahtevku. Le, če je do izplačila prišlo zaradi napake pri tehnični izvedbi obračuna plač, bo toženka dolžna dodatek k plači vrniti, če pa je tožeča stranka odredila, da se dodatek k plači izplača, kljub temu da je vedela (bi morala vedeti), da toženka do njega ni upravičena, pa vrnitveni zahtevek ni utemeljen.
Sklep o premestitvi ni upravna odločba in javni uslužbenec nima na voljo sodnega varstva pred upravnim sodiščem, ampak mora – po pritožbi na komisijo za pritožbe sodno varstvo zahtevati pred delovnim sodiščem.
dejansko stanje prekrška – dokazna ocena – sankcija za prekršek – najnižja predpisana mera – prepoved reformatio in peius
1. Obdolžencu predlagatelj postopka o prekršku prekršek dokazuje z neposredno ugotovitvijo policistov ter evidenčno knjižico laserskega merilnika. Iz slednje je razvidno, da je meritev opravil policist, ki ima opravljeno strokovno šolanje za delo s tem laserskim merilnikom, pred opravljeno meritvijo pa je bil opravljen tudi preizkus merilnika glede pravilnosti delovanja (test merilnika, nastavitev iskala in vzporednosti merilnega žarka in test meritve hitrosti mirujočega cilja). Glede na navedeno višje sodišče nima nikakršnih razlogov, da bi dvomilo v pravilnost izmerjene hitrosti obdolženčevega vozila.
2. Sodišče je kršilo materialne določbe zakona o sankcijah. Obdolžencu je, kljub temu, da od 30. aprila 2008 velja ZVCP-1, ki za prekršek po d. točki 7. odstavka 32. čl. predpisuje globo najmanj 1.000,00 EUR (do 5.000,00 EUR- 2. odst. 17. čl. ZP-1), devet kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila (za času od enega meseca do enega leta), izreklo globo in število kazenskih točk pod mejo predpisanih sankcij. Razlogov za omilitev sankcij ni navedlo. Ker pa se je zoper sodbo pritožil zgolj obdolženi, v takšnem primeru pa v skladu z določbo desetega odstavka 163. čl. ZP-1 sodbe ni mogoče spremeniti v njegovo škodo, višje sodišče v odločitev o sankcijah ni posegalo.
ZP-1 člen 67, 67/2, 161, 163, 163/1. ZUP člen 87, 87/3.
pritožba – pravočasnost – vročanje – smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku
Višje sodišče je v skladu z določbo prvega odstavka 163. čl. Zakona o prekrških, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, obdolženčevo pritožbo zavrglo, ker je prepozna. Obdolžencu je bila sodba sodišča prve stopnje vročena dne 27. marca 2009, v skladu z določili 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se na podlagi določbe drugega odstavka 67. čl. ZP-1 v rednem sodnem postopku smiselno uporablja glede vročanja pisanj. Po določbi 3. odst. 87. člena ZUP, v primeru, ko ni mogoče opraviti osebne vročitve, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Za datum opravljene vročitve se torej v primeru, da naslovnik pošiljke ne prevzame, šteje dan preteka tega roka, pri čemer ni pomembno na kateri dan ta rok izteče (slednje je pomembno le za iztek roka za pritožbo), kot tudi za tek roka za pritožbo ni pomembno, kdaj je bil dokument puščen v hišnem predalčniku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - prevzem
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker se je potreba po njenem delu, to je delu na področju pravnega in kadrovskega sektorja zmanjšala delno zaradi prenosa poslov na odvetniško družbo in delno zaradi vključitve družb v eno skupino, tako da je tožena stranka presodila, da lahko to delo opravi z enim delavcem z nižjo stopnjo izobrazbe in tajnico.
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva in dokazi
Obdolženi se v pritožbi sklicuje na neprištevnost, ki naj bi jo povzročile zdravstvene težave. Takšne pritožbene navedbe pa so nove in se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1 ne upoštevajo pri odločanju o pritožbi. Po navedeni zakonski določbi mora namreč pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Tega pa obdolženi ni storil. V zagovoru je sicer navajal, da je zaradi prehlada tistega dne vzel nekaj zdravil, ki se jih lahko jemlje brez recepta zdravnika, vendar je to navajal v zvezi s svojim nestrinjanjem z rezultatom preizkusa z alkotestom. Kot pa je razvidno iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, je bil preizkus opravljen v skladu z navodili proizvajalca, obdolženi se je z rezultatom preizkusa strinjal in zapisnik brez pripomb podpisal. Iz vsebine zapisnika ne izhaja, da bi se obdolženi skliceval na kakršnekoli zdravstvene težave.
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nova dejstva in dokazi
Obdolženi v pritožbi izpodbija dejansko stanje prekrška, kot ga je ugotovilo z izpodbijano sodbo sodišče prve stopnje. Njegove navedbe so nove in se ob odločanju o pritožbi ne upoštevajo. Obdolžencu je bil namreč pred izdajo izpodbijane sodbe vročen zahtevek sodišča prve stopnje, da poda pisni zagovor ali v istem roku zahteva ustno zaslišanje, z opozorilom (v skladu s četrtim odstavkom 114. čl. ZP-1), da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati. Obdolženi ni podal ne pisnega zagovora niti ni zahteval ustnega zaslišanja. V skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1 mora pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Tega pa obdolženi ni izkazal.
izvršilni postopek - ugovor tretjega - stroški postopka
V izvršilnem postopku, ki je tekel zoper dolžnico na podlagi sklepa o izvršbi z dne 27. 3. 2008 z rubežem in prodajo dolžničinih premičnih stvari in denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet, sta starša dolžnice vložila ugovor tretjega, na katerega je upnik z vlogo z dne 7. 10. 2008 odgovoril in priglasil stroške za to vlogo. Sodišče prve stopnje je s sklepom, ki ga tretja ne izpodbija ta, ta ugovor zavrnilo, vendar pa je napačno odločilo, da je stroške, ki so upniku nastali v zvezi z ugovorom tretjih, dolžna povrniti dolžnica. Gre za stroške, ki sta jih povzročila tretja, zato je potrebno uporabiti določbo 154. in 156. čl. ZPP, saj 38. čl. ZIZ takšne situacije ne ureja. V tem delu je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje spremeniti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – pravni interes
Ker ima lahko tudi formalno pomanjkljiva (nepodpisana) odpoved pogodbe o zaposlitvi za delavca negativne pravne posledice, je tožnik imel pravni interes za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi in s tem procesnih pravic ni zlorabil.
plača – variabilni del plače – uspešnost poslovanja
Z individualno pogodbo o zaposlitvi se je toženec z delodajalcem glede na načelo pogodbene svobode veljavno dogovoril za način oblikovanja plače, po katerem je bila njegova plača sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Ker je variabilni del plače predstavlja del plače, ki je bil odvisen od uspešnosti poslovanja zadruge in ne od toženčeve individualne uspešnosti ali prispevka, za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za vračilo neutemeljeno prejete akontacije variabilnega dela plače ni bistveno, kdo je bil odgovoren za slabe poslovne rezultate.
Višje sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotavlja, da ima pritožnik prav, ko navaja, da so mu bile vse kazenske točke izrečene zaradi prekrškov, storjenih z motornim vozilom kategorije A. Takšna ugotovitev pa ne pomeni, da se storilcu izreče tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zgolj za kategorijo A. Sprememba izreka izpodbijanega sklepa potrebna zaradi tega, ker se osebi, ki je ob izrečenem prenehanju veljavnosti imela v vozniškem dovoljenju vpisanih več kategorij motornih vozil ob pridobitvi novega vozniškega dovoljenja v vozniško dovoljenje vpišejo vse kategorije, za katere je vozniško dovoljenje imela, če opravi vozniški izpit za motorna vozila tiste kategorije oziroma tistih kategorij, s katerim je storila prekršek ali prekrške, za katere so ji bile izrečene kazenske točke (drugi odstavek 148. čl. ZVCP-1).
pokojninska osnova – prejemek iz delovnega razmerja
Premije za nezgodno prostovoljno zdravstveno in dodatno pokojninsko zavarovanje ter zneski, ki služijo kot osnova za obračun plačila prispevkov za socialno varnost v primeru uporabe službenih mobilnih telefonov in službenih avtomobilov v zasebne namene, se ne vštevajo v pokojninsko osnovo.
Procesne zamudne obresti po 2. odst. 279. čl. ZOR je mogoče od dneva vložitve tožbe zahtevati samo v sporu za povračilo dospelih zamudnih obresti. Pravica do procesnih obresti se ne more uveljavljati kot samostojni zahtevek.
plača – prispevki – delovno razmerje – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožnica je bila do prejema izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju pri toženi stranki, tako da je za ta čas upravičena do plačila plače in prispevkov iz plače ne glede na dejstvo, da je z dela neupravičeno izostala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nadurno delo - izostanek z dela - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnikova neopravičena zavrnitev opravljanja nadurnega dela, tako da na delo sploh ni prišel in to potem, ko ga je tožena stranka za iste kršitve že dvakrat predhodno pisno opozorila, predstavlja resen in utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.