ZEN člen 132, 133. ZGO-1 člen 158. ZUN člen 76.c. ZZK-1 člen 133, 147, 148.
zaznamba črne gradnja – prepoved vpisov in sprememb vpisov v zemljiški knjigi – poočitev izbrisa parcel zaradi delitve in vpis novih parcel
ZGO-1 v 158. členu izrecno prepoveduje (med drugimi) tudi vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, pri tako imenovanih „črnih gradnjah“ in ker se ta prepoved ne naša na vrsto vpisov (glavni vpisi ali pomožni vpisi), ta prepoved učinkuje za vse vpise in spremembe v zemljiški knjigi pri nepremičnini, kjer je zaznamovana prepoved vpisov.
Zaznamba prepovedi vpisa iz 158. člena ZGO-1 pri spornih nepremičninah preprečuje vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, pri čemer, zakonsko določilo ne določa, ali gre za glavne ali za pomožne vpise.
Zemljiško knjižno sodišče namreč tudi pri vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, odloča ob pogojih iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1, med katerimi je pogoj, da po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSK0003722
ZIZ člen 15. ZPP člen 105. ZST-1 člen 8, 41.
plačilo sodne takse za pritožbo - procesna predpostavka - smiselna uporaba določb ZPP v izvršilnem postopku
Določbe ZPP se v izvršilnem postopku uporabljajo smiselno in to takrat, če v Zakonu o izvršbi in zavarovanju ali kakšnem drugem zakonu ni določeno drugače. Prav glede sodne takse pa ima ZIZ posebne določbe, pri čemer plačila sodne takse za pritožbo ne predvideva kot procesne predpostavke.
pretrganje zastaranja odškodninskega zahtevka – soodgovornost oškodovanca – materialna škoda – odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v pravice osebnosti
Pri utemeljevanju svojega stališča, da je tožnikov tožbeni zahtevek zastaral, toženec pozablja, da ima pretrganje zastaranja kazenskega pregona za posledico tudi pretrganje zastaranja odškodninskega zahtevka (drugi odstavek 377. čl. ZOR) ter na dejstvo, da je bila v kazenskem postopku proti njemu izdana obsodilna sodba. Zato tožnika rok iz drugega odstavka 390. čl. ZOR ne veže in sodišču ni bilo potrebno ugotavljati obsega premoženjskopravnega zahtevka, uveljavljanega v kazenskem postopku.
dajatvena tožba - vračunanje daril v dedni delež - predmet vračunanja
1. Med strankama ni sporno, da zapuščinski postopek še ni zaključen in da zahtevani znesek spada v zapuščino. Gre torej za vprašanje, ki se že obravnava v zapuščinskem postopku. Dokler traja zapuščinski postopek, se dedna pravica ne more uveljavljati z dajatveno tožbo, ampak je glede zapuščine lahko izdana samo ugotovitvena ali oblikovalna sodba.
2. Zapustnica je tožencu brezplačno bivanje dovolila in uporabnine ni zahtevala. Ob njeni smrti torej uporabnina ni predstavljala dela njenega premoženja in zato tudi ne more biti predmet vračunanja v dedni delež toženca.
ZNP člen 119. SPZ člen 70. ZPP člen 140, 141, 286, 286/2, 286.a.
delitev solastnega premoženja – vročitev vabila na narok – poziv stranki da se izjavi – navadna vročitev
V postopku je šlo za vabilo na drugi narok za katerega ZPP ne predvideva več osebne vročitve in za poziv po drugem odstavku 286. čl. ZPP, ki se tudi vroča navadno. Novela ZPP-D je namreč uvedla pomembno novost glede delitve načinov vročanja na navadno (neosebno) in osebno vročitev v primeru, ko se vroča v hišni poštni predalčnik – nabiralnik. Dejstvo je torej, da sta bili v obravnavanem primeru pisanji predlagatelju pravilno vročeni, saj je s tem ko ju je prejel njegov oče (za katerega se ne trdi, da ne gre za odraslega člana njegovega gospodinjstva) prišlo do oprave vročitve pisanja po 140. členu ZPP, ki je prednostni način vročanja napram načinu uzakonjenem v 141. členu ZPP (in je zato nerelevantno, da na vročilnici ni bilo opozorila o domnevi opravljene vročitve na dan 21. 1. 2009).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023212
ZKP člen 83. KZ člen 196. ZPol člen 35, 35/4.
izločitev dokazov – pogoji za opravo identifikacijskega postopka – identifikacijski postopek - kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili – kolektivno kaznivo dejanje – navidezni realni stek
Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe, ki s svojim obnašanjem, ravnanjem in zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo izvršila, izvršuje ali je izvršila kaznivo dejanje ali prekršek. Čeprav gre za najnižjo stopnjo dokaznega standarda, pa mora biti sum kljub temu vedno konkretiziran, izraziti pa se mora v določenih naveznih okoliščinah. Za presojo, ali je bil ta ukrep izveden v skladu z zakonom je zato še posebej pomembno zaslišanje policistov in osebe, ki so jo identificirali (oziroma so jo skušali identificirati kot v konkretnem primeru). Policisti pa morajo biti sodniku sposobni izraziti okoliščine in lastne sklepe, ki so jih vodili v ugotovitev obstoja pogojev za izvršitev identifikacijskega postopka.
Kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili po 1. odst. 196. člena KZ je kolektivno kaznivo dejanje. V zakonu je namreč izvršitev tega kaznivega dejanja opisana z nedovršnimi glagoli (predeluje, prodaja, hrani, …) tako, da pojmovno zajema niz dejavnosti oziroma ponavljajočih se ravnanj, kar pomeni, da gre v primeru večih dejanj za navidezni realni stek in torej zgolj za eno kaznivo dejanje.
kršitev kazenskega zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – identiteta storilca in kaznivega dejanja
Presojena stvar je torej procesna ovira (negativna procesna predpostavka) za ponovno sojenje oziroma obravnavanje zadeve in zavezuje tako sodišče kot tudi državno tožilstvo. Uporaba pravila prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari je pogojena s subjektivno in objektivno identiteto oziroma z identiteto storilca ter identiteto kaznivega dejanja iz pravnomočne sodbe (njenega izreka) ter kaznivega dejanja, ki je predmet novega sojenja.
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 191, 192, 193, 194, 195. ZOR člen 216. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zahtevek na vračilo plačane odškodnine - neupravičena pridobitev - plačilo na podlagi pravnomočne sodbe - vložitev revizije - pogoji za vrnitveni zahtevek - neutemeljeno plačilo - avtentična razlaga 195. člena OZ - poštenost prejemnika - skrbnost - pravno mnenje - zakonske zamudne obresti
Pri uporabi 195. člena OZ oziroma prej 216. člena ZOR se zahteva, da na strani prikrajšanega ne sme biti krivde ali pomanjkanja skrbnosti, na strani obogatenega pa je potrebna poštenost in ne zavest, da je nekaj prejel brez pravne podlage. To pomeni, da oškodovani, ki prejme denar, ne sme vedeti, da je prejel odškodnino, ki ne temelji na pravni podlagi; če je pravna podlaga za plačilo odškodnine v času plačila obstajala in je pozneje odpadla, pa je pomembna oškodovančeva zavest o taki možnosti. Če npr. ve, da je zavarovalnica plačala odškodnino, a je vložila izredno pravno sredstvo (revizijo), mu pravni red nalaga breme, da prejetega še ne porabi na način, ki bi onemogočal morebitno vračilo.
Če s prejetim denarjem ne ravna dovolj skrbno, temveč ga potroši, ni pošten.
Tudi za presojo zahtevka za plačilo zamudnih obresti je odločilno vprašanje, ali je bil toženec kot pridobitelj denarja nepošten, ali ne.
Delitev solastne stvari glede na regulacijo načinov delitve ne more potekati tako, da sodišče z odločitvijo zgolj spremeni solastniško skupnost, to je njeno sestavo in razmerje solastninskih deležev, pri čemer enega od solastnikov izloči z izplačilom njegovega deleža v denarju.
izvršba na nepremičnine – sprememba stalnega naslova – tek zamudnih obresti
Pritožbeno sodišče je moralo delno ugoditi pritožbi, ki utemeljeno opozarja, da bi ob pravilni uporabi materialnega prava moralo izvršilno sodišče upoštevati odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006.
Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo člen 47.
plača – dodatek za delo v deljenem delovnem času
Tožnik je delo opravljal od 7.00 do 16.00 z enourno prekinitvijo, ki se ni štela v delovni čas. Za opisano delo v deljenem delovnem času je upravičen do dodatka po kolektivni pogodbi dejavnosti najmanj v višini 15 % od osnovne plače oziroma od urne postavke.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Tožba s tožbenim zahtevkom, s katerim je tožnik zahteval delno razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sicer v delu, ki se nanaša na ugotovitev dejstev v zvezi s trajanjem odpovednega roka, se zavrže. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranska izjava volje, v katero sodišče ne sme posegati ali je spreminjati, odloča le o njeni zakonitosti. Morebitne navedbe oziroma ugotovitve delodajalca v odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti nimajo neposrednega učinka za delavca
plača – dodatek na stalnost – dokončna in pravnomočna odločba
Ker tožnik, ki je bil zaposlen na obrambnem področju, zoper dokončno odločbo ni uveljavil varstva pravic, do višjih zneskov dodatka za stalnost, kot mu je bil priznan z odločbo, ni upravičen.
V obravnavani zadevi tudi ne gre za to, kar ugotavlja sodišče prve stopnje, češ da je tožeča stranka vedela, da spornega računa ni dolžna plačati, pa ga je vseeno plačala; ravno obratno, trdila je, da ga je njena računovodkinja pomotoma plačala (torej je bila v veri, da tožeča stranka znesek po računu dolguje), torej ni podana situacija iz 191. čl. OZ.
Položaj tožečih strank je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožečim strankam podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Tožba s tožbenim zahtevkom, s katerim je tožnik zahteval delno razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sicer v delu, ki se nanaša na ugotovitev dejstev v zvezi s trajanjem odpovednega roka, se zavrže. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranska izjava volje, v katero sodišče ne sme posegati ali je spreminjati, odloča le o njeni zakonitosti. Morebitne navedbe oziroma ugotovitve delodajalca v odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti nimajo neposrednega učinka za delavca.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 458. ZGD-1 člen 495, 495/1.
spor majhne vrednosti – upoštevni pritožbeni razlogi – prekoračitev tožbenega zahtevka
Prekoračitev tožbenega zahtevka je absolutno bistvena kršitev postopka, vendar pa v postopku v sporu majhne vrednosti ne predstavlja kršitve iz drugega odstavka 339.čl. ZPP, zato te kršitve, četudi je do nje prišlo, v postopku v sporu majhne vrednosti ni mogoče upoštevati.
odpravnina – invalidnost – delna upokojitev – osnova za izračun
Ker ZDR izenačuje pravice invalidov, ki v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju delajo krajši delovni čas, s pravicami delavcev, ki delajo polni delovni čas, tožnici, ki je bila zaradi invalidnosti III. kategorije zaposlena za polovični delovni čas, pripada odpravnina v višini, kot bi jo prejela, če bi delala polni delovni čas (izračunana na podlagi mesečne plače, ki bi jo tožnica prejela, če bi delala polni delovni čas)..