začasna odredba - sredstvo izvršbe - sredstvo zavarovanja
Sredstvo zavarovanja začasne odredbe, s katero je odrejena prepoved odtujitve in obremenitve premičnin, ni zaznamba te prepovedi v vpisniku morskih čolnov Ministrstva za promet Republike Slovenije, Uprave RS za pomorstvo, Izpostava Piran, saj ZIZ takšnega sredstva zavarovanja oziroma izvršbe sploh ne predvideva.
delovna nesreča – objektivna odškodninska odgovornost – pojem nevarne dejavnosti – nevarna dejavnost – krivdna odškodninska odgovornost
Obnavljanje premaza tal ni nevarna dejavnost, zato objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana.
Pravilna je odločitev, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da je do poškodbe prišlo zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke. Ob ugotovitvi sodišča, da je bila tožnica seznanjena s pravilnim načinom prenavljanja premaza, torej s pravilom, da mora tisti, ki poliva emulzijo, vselej stati za tistim, ki to emulzijo razmazuje, da je ves čas sodelovala pri razmazovanju in je bila seznanjena s smerjo razmazovanja in ob ugotovitvi, da je sodelavec stal na suhem predelu in čakal tožnico, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženi stranki ni mogoče očitati nikakršnega nedopustnega ravnanja. Zato je tudi pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala obstoja krivdne odškodninske odgovornosti tožene stranke.
Prekoračitev upravičenj za zastopanje predstavlja posebno pojavno obliko protipravnega ravnanja, ki pogojuje zastopnikovo odškodninsko obveznost v razmerju do zastopanega, če je takšno ravnanje povzročilo nastanek škode in če je toženec zanj odgovoren.
solidarna obveznost – pogodba o naročilu (nalogu) – odvetniško zastopanje
Toženi stranki sta odvetniku skupaj naročili izvršitev storitve zastopanja v različnih sodnih postopkih. Zato okoliščina, da toženka ni bila udeleženka kazenskega postopka, ne vpliva na njeno dolžnost plačila storitev zastopanja tudi v tem postopku. Njena obveznost je namreč solidarna.
Procesno vodstvo je v rokah razpravljajočega sodnika. Odločitve v zvezi s tem, tudi če se stranke z njimi ne strinjajo, ne morejo predstavljati okoliščin, ki bi vzbujale dvom o nepristranskosti razpravljajočega sodnika.
Dedni dogovor ima značaj sodne poravnave. Izpodbijati ga je mogoče le s tožbo za razveljavitev, če so podani razlogi iz 2. odstavka 392. člena ZPP.
Pravnomočnost ima prednost pred litispendenco, zato je potrebno zavreči tožbo, o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno, pa čeprav gre za pravdo, ki se je začela prej.
Vprašanje, ali je bila škoda povzročena brez razloga (kot je trdil tožnik v tožbi) ali v obrambi (toženec se je skliceval na silobran), vpliva na odgovornost toženca (glede na obrnjeno dokazno breme se mora toženec razbremeniti odgovornosti).
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek – izobraževanje in usposabljanje
Res je sicer, da je bil storilec po doseženih 13 kazenskih točkah, izrečenih s plačilnim nalogom oziroma odločbo Policijskih postaj napoten na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, ki ga je tudi opravil (kot je razvidno iz obvestila Ministrstva za pravosodje, v času od 2. aprila 2009 do 16. maja 2009), zaradi česar so bile iz evidence EKT storilcu izbrisane štiri kazenske točke, vendar ta okoliščina odločitve sodišča prve stopnje ne more spremeniti. Storilec je namreč, kljub izbrisanim štirim kazenskim točkam, skupaj dosegel 19 kazenskih točk, zaradi česar je sklep o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja utemeljen.
izjava o odstopu dednega deleža – vsebina sklepa o dedovanju – vrednost zapuščine – taksa obveznost – obseg zapuščine – premično premoženje – dopolnilni sklep
Izjava o odstopu dednega deleža je nepreklicna, kar pomeni, da si dedič, ki je svoj dedni delež odstopil bratu, po njegovi smrti glede tega ni mogel več premisliti in dednega deleža odstopiti pritožnici.
Vrednost zapuščine ni med obveznimi sestavinami sklepa. Ocena te vrednosti je namenjena ugotavljanju višine taksne obveznosti dedičev.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega zapuščine prezrlo premično premoženje zapustnice. Na to premoženje se je dedinja sklicevala že na zadnjem naroku zapuščinske obravnave. Zato bo moralo sodišče prve stopnje izdati o tem premoženju ustrezen dopolnilni sklep.
tekst :
Pritožbi, izročeni 24.2.2009 sodišču prve stopnje, se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožba, izročena 24.2.2009 sodišču druge stopnje, se zavrže.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino sodijo nepremičnine – gozd s parc. št. 924 vl. št. A k.o. H., stanovanjska hiša S. 9 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na delu parc. št. 953/1 vl. št. A, k.o. H., kot je navedeno v sodbi Okrajnega sodišča v Litiji P 37/95 z dne 3.7.1997, ter parc. št. 1069/1 (pravilno: 1096/1) in 1097, obe vl. št. B k.o. H., do 1/2, poleg tega pa še 22 delnic KDHR in 1233 delnic KDIN. Ugotovilo je tudi, koliko znašajo odbitki zapuščine (stroški za pogreb in za spomenik) ter čista vrednost zapuščine. V nadaljevanju je ugotovilo, da so bili k dedovanju poklicani zapustničini otroci C. D., M. D., T. D. in hči U. D., vsak do ¼ zapuščine, da je zapustničin sin C. D. svoj dedni delež odstopil sestri U. D., zapustničin sin T. D. pa svoj dedni delež bratu M. D., ki je med zapuščinskim postopkom umrl, po njem pa so bili k dedovanju poklicani njegova vdova H. O. D. ter sinova G. D. in S. D., vsak do 1/3 zapuščine. Nazadnje je za dediče na podlagi zakonitega dedovanja razglasilo zapustničino hčer U. D. do ½ zapuščine, zapustničino snaho H. O. D. ter zapustničina vnuka G. D. in S. D. pa vsakega do 1/6 zapuščine. Sklenilo je še, da bo vknjižba lastninske pravice na stanovanjski hiši s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem opravljena po predhodni geodetski odmeri, ki jo morajo naročiti dediči, na ostalih nepremičninah pa uradoma.
Zoper navedeni sklep se je pritožila dedinja U. D.. Vložila je tri pritožbe, eno po svoji pooblaščenki, dve pa sama z enako vsebino, pri čemer je eno pritožbo izročila sodišču prve stopnje, drugo pa istega dne poslala sodišču druge stopnje.
V pritožbi, ki jo je dedinja vložila po pooblaščenki, uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da v zapuščino vključi nepremičnine parc. št. 953/1 vl. št. A k.o. H. do celote in parc. št. 948/1 iste k.o. do ½ ter premičnine po sodbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani III P 181/81 z dne 30.8.1989. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Poudarja, da je nepremičnina parc. št. 953/1 k.o. H. v zemljiški knjigi vpisana kot last zapustnice do celote. Zoper sodbo Okrajnega sodišča v Litiji P 37/95 z dne 3.7.1998, po kateri v zapuščino spada le stanovanjska hiša S. H. 9 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na delu navedene parcele, je dedinja predlagala obnovo postopka, ker je bila sodba izdana brez njene udeležbe, za svoj izostanek pa je imela opravičljiv razlog. Izpodbijani sklep tega ne omenja, sicer pa je izrek navedene sodbe nerazumljiv in neizvršljiv pa tudi materialnopravno sporen ob dejstvu, da je sodišče v pravdi III P 248/90, v kateri je zapustnica zahtevala med drugim ½ nepremičnine parc. št. 948/1 k.o. H., zaradi smrti obeh pravdnih strank tožbo zavrglo. Tudi to premoženje pa spada v zapuščino. Po mnenju dedinje je odločilno stanje v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je nadalje spregledalo, da je dedinja uveljavljala, da v zapuščino spadajo tudi vse premičnine po sodbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, III P 181/81 z dne 30.8.1989. Odstopljeni dedni delež T. D. je napačno in neobrazloženo pripisalo M. D., čeprav sta tako C. D. kot T. D. svoj dedni delež odstopila pritožnici. Sicer pa je T. D. dedni delež odstopil bratu M. in ne njegovim dedičem, za tak primer pa ne veljajo pravila o odpovedi dedovanju, temveč o odstopu dednega deleža pred delitvijo. Sploh pa je dedna izjava z dne 21.4.1994 neveljavna, ker je zakoniti dedič T. D. in ne T. D., kot je navedeno v izjavi.
V pritožbah, ki jih je vložila sama dedinja, očita sodišču prve stopnje, da ugotovljeni obseg zapuščine ni realen in tudi vrednost zapuščine ni pravilno ocenjena. Premičnin, ki so predmet zapuščine, ni v izpodbijanem sklepu. To so kmetijski stroji in živali, ki jih je odtujila žena pokojnega brata M. D.. Mati je bila solastnica vseh parcel v vl. št. B, k.o. H. in tudi celotne parcele št. 953/1 vl. št. A, k.o. Hotič, kar dokazuje zemljiškoknjižni izpisek. Sodnik ni zapisal vseh njenih izjav, do pritožnice pa je bil ves čas pristranski. Dedinja zaradi vseh naštetih nepravilnosti zahteva obnovo postopka.
Ostali dediči na pritožbe niso odgovorili.
Pritožbi, ki sta jih vložili pooblaščenka dedinje in sama dedinja pri sodišču prve stopnje, nista utemeljeni.
Pritožbeni razlog bistvene kršitve določbe postopka ni podan. Sama dedinja ga v svoji pritožbi niti ni konkretizirala. Posplošeni očitki o domnevnih nepravilnostih v postopku ne zadoščajo. Odveč je tudi njeno sklicevanje na predlagano izločitev sodnika, saj je bil ta predlog dedinje zavrnjen. Pomanjkljivosti v zapisniku o zapuščinski obravnavi, ki jih našteva pritožba, niso takšne narave, da bi lahko vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o dedovanju. Njegov izrek je povsem jasen in razumljiv. Zatrjevano nasprotje med izrekom in listinami v spisu ne pomeni kršitve postopka, ampak bi lahko šlo kvečjemu za zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Izpodbijani sklep je v zadostni meri obrazložen, tako da ga je mogoče preizkusiti. Sodišče druge stopnje je dedinji že v prejšnjem sklepu I Cp 4824/2005 z dne 18.10.2006 pojasnilo, da je izjava o odstopu dednega deleža nepreklicna, kar pomeni, da si dedič T. D., ki je svoj dedni delež odstopil bratu M. D., po njegovi smrti glede tega ni mogel več premisliti in dednega deleža odstopiti pritožnici. Ponovno razlaganje tega dejstva v izpodbijanem sklepu ni bilo potrebno.
Vsebina sklepa o dedovanju je predpisana v 214. členu Zakona o dedovanju (ZD; Ur. l. SRS, št. 15/76 in 23/78 ter Ur. l. RS, št. 17/91 do 73/04). Vrednosti zapuščine ni med obveznimi sestavinami sklepa. Ocena te vrednosti je namenjena ugotavljanju višine taksne obveznosti dedičev, zato je s pritožbo zoper sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.
Odločitev sodišča prve stopnje, da v zapuščino ne sodi celotna nepremičnina s parc. št. 953/1 vl. št. A, k.o. H., ampak le tisti del te nepremičnine, ki jo predstavlja stanovanjska hiša S. H. 9 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, kot izhaja iz pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Litiji P 37/95 z dne 3.7.1997, je v dejanskem in pravnem pogledu pravilna. Dejstvo, da je zapustnica pri parc. št. 953/1 še vedno vknjižena kot lastnica do celote, ni odločilno. Zapuščinsko sodišče je namreč vezano na navedeno pravnomočno sodbo, ki so jo po napotitvi na pravdo izposlovali dediči M. D.. Na domnevno nerazumljivost in neizvršljivost izreka navedene sodbe se dedinja v zapuščinskem postopku ne more več uspešno sklicevati, sicer pa je bil tudi njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje že pravnomočno zavrnjen, kot je razvidno iz priloženega spisa Okrajnega sodišča v L. (P 14/99), medtem ko obnove postopka v nasprotju s svojo pritožbeno trditvijo dedinja ni predlagala.
Na dejstvo, da v zapuščino sodi tudi ½ nepremičnine s parc. št. 948/1 vl. št. C, k.o. H., se je dedinja začela sklicevati šele v pritožbi, ne da bi pojasnila, zakaj tega brez svoje krivde ni mogla storiti že v dosedanjem postopku. Gre torej za nedovoljeno novoto, ki je pri odločanju o pritožbi ni mogoče upoštevati. Sicer pa navedena nepremičnina v zemljiški knjigi ni vpisana kot solastnina zapustnice. Pritožnica bo torej v posebni pravdi morala dokazati, da jo je zapustnica pridobila izvirno v zakonski zvezi z zdaj pokojnim C. D., nakar bo lahko v skladu z 221. členom ZD predlagala zapuščinskemu sodišču izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.
Pač pa dedinja utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je pri ugotavljanju obsega zapuščine prezrlo premično premoženje zapustnice, kot je razvidno iz pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, III P 181/81 z dne 30.8.1989. Na to premoženje se je dedinja sklicevala že na zadnjem naroku zapuščinske obravnave. Sodišče prve stopnje bo zato o tem premoženju moralo izdati ustrezen dopolnilni sklep, upoštevaje 325. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07 – UPB3 in 45/08) v zvezi s 332. členom istega zakona in 163. členom ZD.
Neutemeljeni pa so pritožbeni pomisleki o veljavnosti izjave dediča T. D. o odstopu njegovega dednega deleža bratu M. D.. Pritožnica doslej pristnosti njegove pisne izjave o odstopu dednega deleža ni oporekala. Navedba imena T. namesto T. v navedeni izjavi ni bistvena, saj ni dvoma, da je izjavo podpisal dedič T. D.. Končno niti pritožnica ne trdi drugače, sicer pa bi veljavnost svoje dedne izjave lahko izpodbijal le sam dedič, ki je izjavo podal. Ker je M. D. med zapuščinskim postopkom umrl, so v njegov premoženjskopravni položaj vstopili njegovi dediči. Pritožnica potemtakem ne more uspešno nasprotovati prehodu odstopljenega dednega deleža T. D. na dediče M. D.. Njena nadaljnja trditev, da naj bi šlo v resnici za odstop dednega deleža pred delitvijo dediščine po 146. členu ZD, pa je glede na jasno vsebino izjave z dne 21.4.1994 brez dejanske in pravne podlage, kot je bilo pritožnici obširno pojasnjeno že v prejšnjem sklepu pritožbenega sodišča.
Sodišče prve stopnje je torej obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD potrdilo izpodbijani sklep o dedovanju. V postopku na prvi stopnji namreč ni bilo takšnih uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, ki bi terjale drugačno odločitev.
Pritožba dedinje, ki jo je ta naslovila in poslala neposredno na pritožbeno sodišče, pa je prepozna. Dedinja jo je namreč oddala na pošto, resda priporočeno, istega dne kot svojo pritožbo z enako vsebino, ki jo je poslala sodišču prve stopnje. To je storila zadnji dan pritožbenega roka. Čeprav je sodišče druge stopnje njeno pritožbo nemudoma odstopilo pristojnemu sodišču prve stopnje, je tja prispela šele naslednji dan, ko je pritožbeni rok že potekel. Ker ne gre za očitno pomoto pritožnice, poleg tega pa ima pritožnica tudi pooblaščenko, ki je odvetnica, po 8. odstavku 112. člena ZPP za to pritožbo ni mogoče šteti, da je bila pravočasno vložena. Sodišče druge stopnje jo je zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
motenje posesti - ekonomski interes - neznaten poseg
Zoženje prehoda med obstoječo ograjo (z njeno prenovitvijo) in med zidom objekta za širino fuge (do 2 cm) in zvišanjem temelja (za približno 40 cm) je neznaten poseg, ki ne utemeljuje ekonomskega interesa za varstvo posesti, ker tudi ne onemogoča dotedanje uporabe tožnikove nepremičnine na enak način kot pred posegom.
odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost sostorilcev, napeljevalcev in pomagačev – prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico - subrogacija
Kadar je isto škodo (škodni dogodek) povzročilo več oseb, te v razmerju do oškodovanca solidarno odgovarjajo za celoten obseg škode, če obstaja eden od položajev (predpostavk), določenih v 186. členu OZ. V teh primerih oškodovancu ni treba dokazovati vzročne zveze med ravnanjem posameznega (potencialnega) povzročitelja za nastalo škodo. Dokazati pa mora, da obstaja položaj, ki je podlaga (predpostavka) za uporabo pravil o solidarni odgovornosti preostali predpostavki – protipravnost in škodo.
ZPP člen 14. OZ člen 171, 181, 179. KZ člen 183/1.
vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – kvalifikatorni znak kaznivega dejanja - pravica do zadoščenja zaradi kršitve dostojanstva – višina nepremoženjske škode
Toženec je bil pravnomočno kazensko obsojen za nadaljevano kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, po 1. odstavku 183. člena KZ. Starost žrtve (oseba mlajša od 15 let) in naklep kot oblika krivde sta kvalifikatorna znaka tega kaznivega dejanja. Pri identičnem dejanskem stanju je civilno sodišče vezano tudi na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Zato prvo sodišče v pravdi ni moglo več upoštevati toženčevih ugovorov, da ob storitvi kaznivega dejanja ni vedel za tožnikovo pravo starost.
Sodišče prve stopnje je pri sojenju svojo odločitev oprlo le na posredno izvedene dokaze in listine v spisu. Zato je dana podlaga za spremembo sodbe sodišča prve stopnje po pritožbenem sodišču brez ponovitve izvedenih dokazov na obravnavi.
OZ člen 564, 564/1, 395, 395/1, 562, 562/1. ZOR člen 412, 412/1. ZD člen 121, 121/1.
razveza pogodbe – pogodba o preužitku – razveza pogodbe o preužitku – izpolnjevanje pogodbe – solidarna obveznost
Po pogodbi o preužitku sta na strani posameznika nastopali dve osebi. Ker je ena od teh oseb v celoti izpolnjevala obveznost, ki je bila prevzeta proti preužitkarici, slednja ne more zahtevati razveze pogodbe proti osebi, ki obveznosti ni izpolnjevala. Obveznost posameznikov je solidarna.
upravljanje večstanovanjskih hiš - upravnik - položaj upravnika - upravnik kot zakoniti zastopnik - izterjava najemnine - aktivna legitimacija - spor majhne vrednosti - postopek po predlogu za izvršbo - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija - število pripravljalnih vlog v sporu majhne vrednosti - pravdni stroški
V sporih o pravicah in koristih lastnikov po SZ je upravnik zgolj njihov zastopnik, zato lahko toži na plačilo najemnine le v imenu zastopanega in ne kot stranka. Mogoče pa je, da bi upravnik za konkretni primer pridobil materialno pravna upravičenja lastnika stanovanja - bodisi z izrecnim določilom v pogodbi o upravljanju bodisi z izdatkom za drugega (218. čl. ZOR oziroma 197. čl. OZ).
kršitev kazenskega zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – identiteta storilca in kaznivega dejanja
Presojena stvar je torej procesna ovira (negativna procesna predpostavka) za ponovno sojenje oziroma obravnavanje zadeve in zavezuje tako sodišče kot tudi državno tožilstvo. Uporaba pravila prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari je pogojena s subjektivno in objektivno identiteto oziroma z identiteto storilca ter identiteto kaznivega dejanja iz pravnomočne sodbe (njenega izreka) ter kaznivega dejanja, ki je predmet novega sojenja.
izvršba na nepremičnine – sprememba stalnega naslova – tek zamudnih obresti
Pritožbeno sodišče je moralo delno ugoditi pritožbi, ki utemeljeno opozarja, da bi ob pravilni uporabi materialnega prava moralo izvršilno sodišče upoštevati odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006.