stvarno pravo - stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo
VSL0052989
ZTLR člen 33. SZ člen 117, 118.
tožba na izpraznitev stanovanja - lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice
Po določbi 118. člena SZ so s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe po tem zakonu kupci prevzeli vse pravice in obveznosti, kot so jih imeli lastniki stanovanj. S sklenitvijo kupoprodajne pogodbe z dne 12.11.1991 je bil zato položaj D.B. izenačen s položajem lastnika stanovanja.
obseg skupnega premoženja – pravica do povrnitve vlaganj – delež na skupnem premoženju – ugotavljanje deleža na skupnem premoženju – odsvojitev skupnega premoženja – zastaranje zahtevka – ugovor zastaranja - obresti
Ugotovljeno je bilo, da sta tako tožeča kot tožena stranka s svojimi sredstvi vlagali v sporno zidanico, na tej podlagi pa sta tudi pridobili pravico do povrnitve vlaganj. Toženec je zidanico podedoval in s tem je nanj prešla tudi obveznost povrnitve vlaganj.
Dejstvo nezaposlenosti enega od zakoncev namreč ne pomeni avtomatično manjšega njegovega deleža na skupnem premoženju, ker se pri ugotavljanju deleža upoštevajo poleg dohodka zakoncev tudi druge okoliščine.
Toženec je s prodajo preprečil delitev stvari, ki sodijo v skupno premoženje, tožeča stranka kot prizadeti zakonec pa ima po ugotovitvi deležev na skupnem premoženju pravdnih strank pravico do plačila vrednosti svojega deleža na odsvojenem skupnem premoženju. Takšna pravna narava spora privede do zaključka, da vse, dokler teče pravdni postopek o ugotovitvi obsega in deležev strank na skupnem premoženju, zastaranje zahtevkov, tudi denarnih, ki to premoženje zadevajo, ne začne teči. Zato ugovor zastaranja tožene stranke ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0004512
ZOR člen 214, 219, 371, 372, 388. OZ člen 193, 198, 346, 347, 365, 372, 378. ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 285, 286, 362, 362/2. ZTLR člen 39, 39/7, 42. SPZ člen 96, 99.
Če je sodišče prve stopnje ocenilo, da stranka ni navedla vseh pravno odločilnih dejstev oz. ni ponudila ustreznih dokazov zanje, je bilo dolžno na to stranko opozoriti (materialno procesno vodstvo – 285. člen ZPP, tako tudi Ustavno sodišče npr. v odločbi Up 312/2003 z dne 15.9.2005). Prvostopenjsko sodišče je torej svojo dolžnost v okviru materialno procesnega vodstva opustilo, je pa tekom postopka tožeča stranka to storila. Če je stranka, preden je sodišče postopalo v okviru materialno procesnega vodstva, zamujeno nadoknadila, je očitek sodišča, da gre za prepozno uveljavljene dokaze oz. navedbe o dejstvih, procesno napačen.
Prekoračitev upravičenj za zastopanje predstavlja posebno pojavno obliko protipravnega ravnanja, ki pogojuje zastopnikovo odškodninsko obveznost v razmerju do zastopanega, če je takšno ravnanje povzročilo nastanek škode in če je toženec zanj odgovoren.
OZ člen 564, 564/1, 395, 395/1, 562, 562/1. ZOR člen 412, 412/1. ZD člen 121, 121/1.
razveza pogodbe – pogodba o preužitku – razveza pogodbe o preužitku – izpolnjevanje pogodbe – solidarna obveznost
Po pogodbi o preužitku sta na strani posameznika nastopali dve osebi. Ker je ena od teh oseb v celoti izpolnjevala obveznost, ki je bila prevzeta proti preužitkarici, slednja ne more zahtevati razveze pogodbe proti osebi, ki obveznosti ni izpolnjevala. Obveznost posameznikov je solidarna.
skupno premoženje – vlaganje zakonca - pravica do izplačila vlaganj
Sovlaganja tožnice pomenijo le manjšo dodelavo posameznih sklopov hiše in njeno vzdrževanje in ne morejo imeti stvarnopravnih učinkov. Njen zahtevek iz naslova vlaganj v času trajanja zakonske zveze je možno obravnavati z vidika pravice do izplačila vlaganj po 59. členu ZZZDR.
ZPP člen 14. OZ člen 171, 181, 179. KZ člen 183/1.
vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – kvalifikatorni znak kaznivega dejanja - pravica do zadoščenja zaradi kršitve dostojanstva – višina nepremoženjske škode
Toženec je bil pravnomočno kazensko obsojen za nadaljevano kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, po 1. odstavku 183. člena KZ. Starost žrtve (oseba mlajša od 15 let) in naklep kot oblika krivde sta kvalifikatorna znaka tega kaznivega dejanja. Pri identičnem dejanskem stanju je civilno sodišče vezano tudi na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Zato prvo sodišče v pravdi ni moglo več upoštevati toženčevih ugovorov, da ob storitvi kaznivega dejanja ni vedel za tožnikovo pravo starost.
Toženca sta z odstranitvijo strehe tožniku preprečila nadaljnje izvrševanje osebne služnosti, s čimer sta tožnika vznemirjala v njegovi služnostni pravici.
Zgolj morebitno enoletno neizvrševanje služnosti, ki izhaja le iz toženkine izpovedbe, pa tudi sicer še ne zadošča za zaključek o tožnikovi opustitvi izvrševanja služnosti oziroma o prenehanju služnosti, ki je bila ustanovljena za čas, ko se bo tožnik ljubiteljsko ukvarjal z mizarjenjem.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056909
ZPP člen 158, 158/1, 196. ZIZ člen 168, 168/3, 168/5. ZZK-1 člen 150. ZPPLPS člen 6.
tožba za vpis lastninske pravice dolžnika v zemljiško knjigo - nujni enotni sosporniki – povračilo pravdnih stroškov – povračilo pravdnih stroškov v primeru izpolnitve
Ko tožbeni zahtevek izpolni eden izmed nujnih enotnih sospornikov, se za plačilo pravdnih stroškov tožnika to dejanje razteza tudi na tistega sospornika, ki zahtevka sicer ni izpolnil.
Storilec je prvič pridobil vozniško dovoljenje za kategorije B, G in H dne 7. februarja 1989. Po prenehanju veljavnosti je bilo pritožniku dne 10. septembra 2008 vozniško dovoljenje kategorije B izdano ponovno. Glede na navedeno, storilec po ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja nima več statusa voznika začetnika in mu na podlagi izrečenih sedmih kazenskih točk v cestnem prometu ni mogoče izreči prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve – spremenjene okoliščine – neznosni medsebojni odnosi – otežena izpolnitev obveznosti - pogodbeni namen
Očitno pa je prišlo po prvi sodbi do bistveno spremenjenih dejanskih okoliščin, saj sta se toženca iz stanovanjske hiše, ki je predmet pogodbe, z družino izselila, kar brez dvoma pomeni, da tudi sama nista več pripravljena izpolnjevati pogodbenih obveznosti.
Dogovorjene pogodbene obveznosti med pravdnima strankama bi bilo glede na njihovo naravo moč izpolnjevati le v primeru kolikor toliko znosnih medsebojnih odnosov in skupnega sobivanja, nikakor pa ne več v primeru, ko skupno življenje pravdnih strank ni več mogoče.
Očitno so nastale po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti tako tožeče kot tožene stranke, in to v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo nepravično in neživljenjsko ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je. V primeru spremenjenih okoliščin lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe.
začasna odredba - sredstvo izvršbe - sredstvo zavarovanja
Sredstvo zavarovanja začasne odredbe, s katero je odrejena prepoved odtujitve in obremenitve premičnin, ni zaznamba te prepovedi v vpisniku morskih čolnov Ministrstva za promet Republike Slovenije, Uprave RS za pomorstvo, Izpostava Piran, saj ZIZ takšnega sredstva zavarovanja oziroma izvršbe sploh ne predvideva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057936
ZPP člen 253, 254.
izvajanje dokazov z izvedenci – dokazna ocena
Načelno je sicer treba pritrditi mnenju pritožbe, da imajo stranke pravico do izvedbe predlaganih dokazov. Vendar pa ta pravica ni neomejena in sodišče dokazni predlog lahko zavrne, če ima za to utemeljene razloge.
Procesno vodstvo je v rokah razpravljajočega sodnika. Odločitve v zvezi s tem, tudi če se stranke z njimi ne strinjajo, ne morejo predstavljati okoliščin, ki bi vzbujale dvom o nepristranskosti razpravljajočega sodnika.
Dedni dogovor ima značaj sodne poravnave. Izpodbijati ga je mogoče le s tožbo za razveljavitev, če so podani razlogi iz 2. odstavka 392. člena ZPP.
solidarna obveznost – pogodba o naročilu (nalogu) – odvetniško zastopanje
Toženi stranki sta odvetniku skupaj naročili izvršitev storitve zastopanja v različnih sodnih postopkih. Zato okoliščina, da toženka ni bila udeleženka kazenskega postopka, ne vpliva na njeno dolžnost plačila storitev zastopanja tudi v tem postopku. Njena obveznost je namreč solidarna.