Tožnik v pritožbi zatrjuje, da vložena izjava o umiku tožbe ni odraz njegove volje, saj vedoma takšne izjave ni nikoli podpisal, niti z njo ne soglaša in vztraja pri vloženi tožbi. Pojasnjuje, da mu je morala toženka podpis sporne izjave podtakniti tedaj, ko sta se dogovarjala o prevzemu opreme stanovanja, ali je celo ponaredila njegov podpis. Sporne izjave on tudi ni oddal na pošto. Tožnik je v potrditev zatrjevanih dejstev predlagal izvedbo primernih dokazov. Navedene trditve predstavljajo pritožbene novote v smislu določbe 1. odst. 337. člena ZPP, vendar pa glede na navedene okoliščine obstajajo razlogi, da so novote dopustne, saj jih tožnik ob upoštevanju njegovih trditev ni mogel brez svoje krivde navesti in dokaze predlagati v postopku na prvi stopnji.
pravica do sojenja v razumnem roku – kriteriji za določitev višine odškodnine
Po oceni pritožbenega sodišča predstavlja, upoštevaje tudi določbo 179. člena Oz, pravično odškodnino za tožnikove duševne bolečine znesek 2.500,00 EUR, višji tožbeni zahtevek pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča pretiran. Pritožnik se sicer sklicuje na sodbe ESČP, ko so bile za približno enako dolge postopke prisojene precej višje odškodnine, vendar pa spregleda, da je šlo v teh zadevah za poseg v pomembnejšo človekovo pravico oziroma v tistih postopkih za zahtevano sodno varstvo v zvezi s pomembnejšo človekovo dobrino oziroma je imela za oškodovanca zadeva vendarle resnejši pomen, kot v konkretnem primeru. V sporni zadevi je tožnik terjal varstvo svoje pravice do združevanja (članstva v društvu - lovski družini), ki mu je omogočalo način preživljanja prostega časa (lov), pri čemer pa je poudarjal duševne bolečine razen v zvezi z dolgotrajnostjo postopka in same prizadetosti zaradi nezakonite izključitve iz društva predvsem v zvezi z okoliščino, da ni mogel opravljati več svojega „hobija“, t. j. lova. V primerjalnih zadevah, na katere se sklicuje v pritožbi, pa je šlo za zahtevke za pravično zadoščenje oziroma zahtevke za plačilo odškodnine zaradi posega v eno od človekovih osnovnih dobrin – zdravje oz. pravico do telesne integritete kot najpomembnejšo osebnostno pravico ter za poseg v človekovo pravico do časti in dobrega imena oz. pravico do osebne identitete zaradi neupravičeno sproženega kazenskega postopka zoper tamkajšnjega pritožnika.
sklenjen pravni posel – učinek obveznosti – odstop od pogodbe – neupravičena obogatitev – distribucija TV signala
Toženec bi bil svoje obveznosti prost zgolj v primeru, ko bi uspel dokazati, da je od pogodbe odstopil.
V vsakem primeru pa bi imela stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve oziroma nadomestitve tistega, kar je dala, po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
Za pogodbe o inderektnem (posrednem) leasingu je značilno, da leasingodajalec ne sodeluje niti pri izbiri predmeta leasinga niti pri izbiri proizvajalca oziroma prodajalca predmeta. Zato je razumljivo, da se v pogodbi zavaruje tako, da prevali rizike, ki izvirajo iz dobave in dobavljenega predmeta, na leasingojemalca. Ker je leasingojemalec sam izbral dobavitelja, je tudi razumljivo, da sam poskrbi za uveljavljanje izpolnitvenih in drugih zahtevkov proti njemu. Leasingojemalec po izročitvi predmeta leasinga prevzame rizik njegovega naključnega uničenja ali poškodovanja. To pomeni, da nosi tudi rizik izgube ali kraje predmeta leasinga, celo če mu ni mogoče očitati odgovornosti v zvezi s tem.
Vprašanje, ali je bila škoda povzročena brez razloga (kot je trdil tožnik v tožbi) ali v obrambi (toženec se je skliceval na silobran), vpliva na odgovornost toženca (glede na obrnjeno dokazno breme se mora toženec razbremeniti odgovornosti).
sporazum o delitvi dediščine - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora
Sporazum o delitvi dediščine, naveden v sklepu o dedovanju, je po svoji naravi sodna poravnava. To pa pomeni, da dednega dogovora ni mogoče izpodbijati s pritožbo v zapuščinskem postopku, temveč le s tožbo ob pogojih tožbe za razveljavitev sodne poravnave.
Pravnomočnost ima prednost pred litispendenco, zato je potrebno zavreči tožbo, o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno, pa čeprav gre za pravdo, ki se je začela prej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053927
ZTLR člen 39, 39/1, 39/2. SPZ člen 92, 96, 96/1, 96/2. OZ člen 190, 198. ZOR člen 210, 219. ZPP člen 258, 262, 262/2, 287, 287/4.
zaslišanje strank – zaslišanje ne stranke – uporabnina - izročitev nepremičnine v posest – vezanost sodišča na prejšnji dokazni sklep
Odgovor na vprašanje, kdaj lahko sodišče odloči, da zasliši samo eno stranko, je vsebovan v določbah 258. člena ZPP, po katerih lahko to stori tudi, če druga stranka noče izpovedati ali se ne odzove sodnemu vabilu, pri čemer je slednji pogoj izpolnjen le v primeru njegove uresničitve po (domnevani) volji izostale stranke, ne pa tudi v primeru, ko stranka, ki je povabljena na obravnavo zaradi izvedbe dokaza z njenim zaslišanjem kot stranke, svojo odsotnost z obravnave vnaprej opraviči s priloženimi zdravniškimi potrdili o njeni bolezni. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so bili tokrat navedeni pogoji za zaključek postopka brez zaslišanja tožene stranke izpolnjeni.
Sodišče prve stopnje na svoje prejšnje dokazne sklepe ni vezano.
V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče ocenilo, da je dovolj določen tožbeni zahtevek, ki vsebuje opis oz. njegovih sestavnih delov, parcelno številko, na kateri objekt leži ter celo opis dela parcele (južna stran), na katerem se objekt nahaja, pri čemer je kot nepomembno izpostavilo okoliščino, ali gre dejansko za en ali za dva objekta, ter dejstvo, da sicer v tožbenem zahtevku niso navedene izmere objekta.
ZPP člen 3, 7, 153/1, 212, 243. ZBPP člen 11, 26. OZ člen 921, 966.
oprostitev plačila stroškov za izvedenca - plačilo predujma za stroške za izvedenca - opustitev izvedbe dokaza – zavarovalna pogodba - osebno zavarovanje
Zavarovanec je upravičen do izplačila zavarovalnine v znesku, ki ustreza stopnji trajne invalidnosti le, če se v enem letu po nezgodi ugotovi, da je nezgoda povzročila trajno invalidnost zavarovanca.
S sklicevanjem na svoje slabo finančno in socialno stanje se stranka ne more razbremeniti svojega dokaznega bremena. Izvedbo potrebnih dokazov si lahko zagotovi preko instituta oprostitve stroškov postopka. V katerikoli fazi postopka lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč, ki med drugim obsega tudi oprostitev stroškov za izvedence. Vendar velja načelo dispozitivnosti. Če stranka te možnosti ne izkoristi niti ne plača potrebnih sredstev za izvedenca, sodišče tega dokaza ne izvede.
zaznamba sklepa o izvršbi – zaznamba sklepa na solastnem deležu – vezanost zemljiškoknjižnega sodišča na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na izvršilni sklep, zato izvršbe ne sme zaznamovati na celotni nepremičnini, če je bila dovoljena le na solastninskem deležu.
V zvezi z vprašanjem popolnosti tožbe se v sodni praksi res pojavljajo navidez ali pa tudi v resnici različna stališča. To ne preseneča, saj enotnega pravila ni in ga tudi ne more biti. Odgovor na to vprašanje je mogoče dati le ob upoštevanju vseh dejanskih okoliščin konkretnega primera. Da je tožba popolna, namreč ni treba navesti vseh pravnorelevantnih dejstev, pač pa le toliko, da omogočijo individualizacijo zahtevka in njegovo nadaljnje obravnavanje. Zato je meja med popolnostjo in sklepčnostjo tožbe včasih zabrisana.
nedopustnost izvršbe - načelo zaupanja v zemljiško knjigo – učinek vpisane hipoteke
Tožeča stranka je sporne nepremičnine z vpisom lastninske pravice pridobila šele, ko so bile navedene nepremičnine že obremenjene z zastavno pravico, vpisano na podlagi sklepa o izvršbi. Na osnovi 5. in 10. čl. ZZK imetnik pravice pridobi nepremičnino obremenjeno z bremeni, ki so vpisana ob pridobitvi (začetek učinkovanja vpisov, načelo vrstnega reda). Tožeča stranka je torej sporno nepremičnino pridobila obremenjeno s hipoteko in je bila z zaznambo sklepa o izvršbi opozorjena na obstoj izvršilnega postopka. Morebitna dilema, ali zastavna pravica (hipoteka) učinkuje tudi zoper tistega, ki je pozneje pridobil lastninsko pravico, je odpravljena tudi z 2. odstavkom 170. čl. ZIZ.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0056981
ZTLR člen 33. ZOR člen 26, 103 - 117.
pogodba o prodaji nepremičnin – dvojna prodaja nepremičnin
Prodajna pogodba o prodaji nepremičnin kot pravni naslov za pridobitev lastninske pravice lahko konkurira s poznejšo prodajno pogodbo o nakupu istih nepremičnin, na podlagi katere je bila v zemljiški knjigi tudi vknjižena lastninska pravica na kupca, le v primeru, če je ta prvi pravni naslov takšen, da se že na podlagi njega lahko v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica na kupca.
ZUP člen 147, 147/1, 224, 224/1, 225, 225/1, 260, 260/4. ZPIZ-1 člen 7, 7/6, 10, 39, 39/1, 249, 263, 276, 276/1. OZ člen 131, 190. ZPIZ člen 46, 46/4. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (1983) člen 19.
Kljub temu, da ZPIZ-1 ne ureja ponovne odmere pokojnine, je toženec tožniku višjo starostno pokojnino od že pravnomočno priznane, odmerjeno z upoštevanjem plač, izplačanih v delnicah za leti 1990 in 1991, utemeljeno priznal od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve dalje. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu višja starostna pokojnina prizna tudi za nazaj, vse od upokojitve dalje, neutemeljen. Ob pravnomočnosti odločbe o pokojnini, pri kateri toženec ni upošteval plač, izplačanih v delnicah, ni podano protipravno ravnanje toženca, zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v višini razlike v pokojninah tudi po tej podlagi neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC0002463
ZPP člen 181. ZOR člen 531.
delničarski sporazum - prednostna pravica do nakupa novih delnic - pogodbena predkupna pravica - ugotavljanje pristnosti listine
Sporazum kakršnega sklenejo delničarji zaradi usklajenega delovanja v družbi in s katerim dogovorijo prednostno pravico do nakupa delnic v družbi, predstavlja obligacijsko pogodbo, ki jo je treba presojati po določilih ZOR. V sporazumu dogovorjena predkupna pravica zato preneha po 5 letih od sklenitve sporazuma, kot to določa I. odst. 531. čl. ZOR.
zastavna pravica - sklep o zavarovanju - vknjižba po uradni dolžnosti
Podlag za vknjižbo hipoteke na podlagi sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini je lahko le pravnomočni sklep o zavarovanju.