delitev solastnine – način delitve solastnine – pravica zahtevati delitev solastnine - pravnorelevantne okoliščine za odločitev o delitvi solastnine
Razlogi kot so bolezen, pritožnikova domneva, da si za denar, ki ga bo prejel kot izplačilo, ne bo mogel kupiti drugega stanovanja, razlogi, zakaj je bila razdružitev sploh predlagana, za odločitev o delitvi solastnine niso relevantni. Pravica zahtevati delitev stvari je namreč pravica vsakega od solastnikov po samem zakonu in se ji solastnik za daljši čas tudi ne more odreči.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0057958
ZGJS člen 76. ZTel člen 4, 64. ZVVJTO člen 1, 2, 3, 4, 7, 8, 9, 10, 11. URS člen 125, 156. ZPP člen 1, 13, 18, 131, 206, 286, 291. OZ člen 131. ZOR člen 154.
vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje – stvarni vložek – delež v družbi - delnice - plačana sredstva – telefonski priključek – vir financiranja vračila vlaganj – odškodninski zahtevek
Tožeča stranka ni izkazala oziroma dokazala, da bi kot delničar prispevala svoj vložek v obliki stvarnega vložka ali stvarnega prevzema. Stvarni vložek mora torej biti nedenaren, vnaprej predviden, gotov in zanesljiv, neobremenjen z razveznim rokom ali pogojem. Plačilo, ki ga je tožeča stranka opravila na podlagi Pogodbe s PTT, ne zadosti nobenemu od navedenih zahtev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053927
ZTLR člen 39, 39/1, 39/2. SPZ člen 92, 96, 96/1, 96/2. OZ člen 190, 198. ZOR člen 210, 219. ZPP člen 258, 262, 262/2, 287, 287/4.
zaslišanje strank – zaslišanje ne stranke – uporabnina - izročitev nepremičnine v posest – vezanost sodišča na prejšnji dokazni sklep
Odgovor na vprašanje, kdaj lahko sodišče odloči, da zasliši samo eno stranko, je vsebovan v določbah 258. člena ZPP, po katerih lahko to stori tudi, če druga stranka noče izpovedati ali se ne odzove sodnemu vabilu, pri čemer je slednji pogoj izpolnjen le v primeru njegove uresničitve po (domnevani) volji izostale stranke, ne pa tudi v primeru, ko stranka, ki je povabljena na obravnavo zaradi izvedbe dokaza z njenim zaslišanjem kot stranke, svojo odsotnost z obravnave vnaprej opraviči s priloženimi zdravniškimi potrdili o njeni bolezni. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so bili tokrat navedeni pogoji za zaključek postopka brez zaslišanja tožene stranke izpolnjeni.
Sodišče prve stopnje na svoje prejšnje dokazne sklepe ni vezano.
OZ člen 6, 10, 131, 150, 152, 153, 153/3, 171, 171/1, 179.
objektivna odgovornost - nevarna stvar - spuščena veriga v mraku - odgovornost imetnika nevarne stvari - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - skrbnost ravnanja z nevarno stvarjo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Skoraj k tlom spuščena opozorilna neoznačena veriga, ki je sovpadala z barvo tal, v večernem času, ko je bila vidljivost slaba, predstavlja nevarno stvar. Čeprav je bila sama zapora z verigo postavljena v skladu s predpisanimi standardi oziroma vsaj ne v nasprotju z njimi.
Ker je zavarovanka tožene stranke verigo, ki je bila pripeta med dvema betonskima smetnjakoma, sama namestila, jo nadzorovala in vzdrževala na podlagi pogodbe, sklenjene z lastnico zemljišča, ter je ni prepustila v uporabo lastnici zemljišča, kjer se je veriga nahajala (ta pa tudi sicer ni bila dolžna nadzorovati verige), ne more svoje objektivne odgovornosti preložiti na lastnico zemljišča v smislu določbe 152. člena OZ.
Dejstvo, da je bila veriga spuščena in neoznačena v mraku, predstavlja tudi subjektivno (krivdno) odgovornost zavarovanke tožene stranke, ki izvira iz njene nezadostne skrbnosti dobrega gospodarja, saj ni zagotovila, da bi bila veriga vsaj napeta ali pa vidno označena.
Opisana veriga ni predstavljala običajne in pričakovane ovire v urbanem področju. Zato tožnici ni mogoče očitati prispevka k nastanku škode.
spor majhne vrednosti – pravilo o dokaznem bremenu
Tožeča stranka je zatrjevala, da ima s tožencem sklenjeno veljavno pogodbo o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, in sicer za čas od 1.1.1998 do 1.1.2010. To polico je v postopku tudi predložila in na tej polici je tudi podpis zavarovalca. S tem je konkretno procesno dokazno breme prevalila na toženca. Toženec je zatrjeval, da te pogodbe ni podpisal. Pravilna je pritožbena navedba tožeče stranke, da toženec zgolj z zatrjevanjem, da pogodbeni ni podpisal in izpovedjo žene, da tudi ona te listine ni podpisala, še ni prevalil dokaznega bremena nazaj na tožečo stranko, ampak bi moral za te svoje trditve ponuditi tudi ustrezen dokaz, torej postavitev izvedenca grafologa.
ZPP člen 14. OZ člen 171, 181, 179. KZ člen 183/1.
vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – kvalifikatorni znak kaznivega dejanja - pravica do zadoščenja zaradi kršitve dostojanstva – višina nepremoženjske škode
Toženec je bil pravnomočno kazensko obsojen za nadaljevano kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, po 1. odstavku 183. člena KZ. Starost žrtve (oseba mlajša od 15 let) in naklep kot oblika krivde sta kvalifikatorna znaka tega kaznivega dejanja. Pri identičnem dejanskem stanju je civilno sodišče vezano tudi na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Zato prvo sodišče v pravdi ni moglo več upoštevati toženčevih ugovorov, da ob storitvi kaznivega dejanja ni vedel za tožnikovo pravo starost.
skupno premoženje – vlaganje zakonca - pravica do izplačila vlaganj
Sovlaganja tožnice pomenijo le manjšo dodelavo posameznih sklopov hiše in njeno vzdrževanje in ne morejo imeti stvarnopravnih učinkov. Njen zahtevek iz naslova vlaganj v času trajanja zakonske zveze je možno obravnavati z vidika pravice do izplačila vlaganj po 59. členu ZZZDR.
Sprememba tožbe se je nanašala le na zvišanje zahtevka za bodoče obdobje in ni šlo za spremembo istovetnosti zahtevka, zato ni mogoče šteti, da se toženec še ni spustil v obravnavanje glavne stvari, kar bi imelo za posledico možnost ustavitve postopka zaradi umika brez soglasja tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057936
ZPP člen 253, 254.
izvajanje dokazov z izvedenci – dokazna ocena
Načelno je sicer treba pritrditi mnenju pritožbe, da imajo stranke pravico do izvedbe predlaganih dokazov. Vendar pa ta pravica ni neomejena in sodišče dokazni predlog lahko zavrne, če ima za to utemeljene razloge.
Sodišče prve stopnje ni imelo upravičenega razloga za zavrnitev predloga tožnika, naj izvedenec izvedensko mnenje dopolni in pojasni nejasnost, na katero je tožnik opozoril med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Tožnik je namreč opozoril, da ni nelogična ugotovitev izvedenca, da je bila vrednost novega vozila ob izdelavi izvedenskega mnenja bistveno manjša od vrednosti novega vozila na sam dan škodnega dogodka.
Tožnik je na podlagi sklenjene pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti upravičen do povrnitve škode, ki jo je imel z najemom nadomestnega vozila.
Upoštevajoč načelno pravno mnenje iz leta 2002, dolžnik ne more priti v zamudo z denarno obveznostjo šele, ko sodišče s sodbo odmeri denarno odškodnino.
izjava o odstopu dednega deleža – vsebina sklepa o dedovanju – vrednost zapuščine – taksa obveznost – obseg zapuščine – premično premoženje – dopolnilni sklep
Izjava o odstopu dednega deleža je nepreklicna, kar pomeni, da si dedič, ki je svoj dedni delež odstopil bratu, po njegovi smrti glede tega ni mogel več premisliti in dednega deleža odstopiti pritožnici.
Vrednost zapuščine ni med obveznimi sestavinami sklepa. Ocena te vrednosti je namenjena ugotavljanju višine taksne obveznosti dedičev.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega zapuščine prezrlo premično premoženje zapustnice. Na to premoženje se je dedinja sklicevala že na zadnjem naroku zapuščinske obravnave. Zato bo moralo sodišče prve stopnje izdati o tem premoženju ustrezen dopolnilni sklep.
tekst :
Pritožbi, izročeni 24.2.2009 sodišču prve stopnje, se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožba, izročena 24.2.2009 sodišču druge stopnje, se zavrže.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino sodijo nepremičnine – gozd s parc. št. 924 vl. št. A k.o. H., stanovanjska hiša S. 9 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na delu parc. št. 953/1 vl. št. A, k.o. H., kot je navedeno v sodbi Okrajnega sodišča v Litiji P 37/95 z dne 3.7.1997, ter parc. št. 1069/1 (pravilno: 1096/1) in 1097, obe vl. št. B k.o. H., do 1/2, poleg tega pa še 22 delnic KDHR in 1233 delnic KDIN. Ugotovilo je tudi, koliko znašajo odbitki zapuščine (stroški za pogreb in za spomenik) ter čista vrednost zapuščine. V nadaljevanju je ugotovilo, da so bili k dedovanju poklicani zapustničini otroci C. D., M. D., T. D. in hči U. D., vsak do ¼ zapuščine, da je zapustničin sin C. D. svoj dedni delež odstopil sestri U. D., zapustničin sin T. D. pa svoj dedni delež bratu M. D., ki je med zapuščinskim postopkom umrl, po njem pa so bili k dedovanju poklicani njegova vdova H. O. D. ter sinova G. D. in S. D., vsak do 1/3 zapuščine. Nazadnje je za dediče na podlagi zakonitega dedovanja razglasilo zapustničino hčer U. D. do ½ zapuščine, zapustničino snaho H. O. D. ter zapustničina vnuka G. D. in S. D. pa vsakega do 1/6 zapuščine. Sklenilo je še, da bo vknjižba lastninske pravice na stanovanjski hiši s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem opravljena po predhodni geodetski odmeri, ki jo morajo naročiti dediči, na ostalih nepremičninah pa uradoma.
Zoper navedeni sklep se je pritožila dedinja U. D.. Vložila je tri pritožbe, eno po svoji pooblaščenki, dve pa sama z enako vsebino, pri čemer je eno pritožbo izročila sodišču prve stopnje, drugo pa istega dne poslala sodišču druge stopnje.
V pritožbi, ki jo je dedinja vložila po pooblaščenki, uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da v zapuščino vključi nepremičnine parc. št. 953/1 vl. št. A k.o. H. do celote in parc. št. 948/1 iste k.o. do ½ ter premičnine po sodbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani III P 181/81 z dne 30.8.1989. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Poudarja, da je nepremičnina parc. št. 953/1 k.o. H. v zemljiški knjigi vpisana kot last zapustnice do celote. Zoper sodbo Okrajnega sodišča v Litiji P 37/95 z dne 3.7.1998, po kateri v zapuščino spada le stanovanjska hiša S. H. 9 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na delu navedene parcele, je dedinja predlagala obnovo postopka, ker je bila sodba izdana brez njene udeležbe, za svoj izostanek pa je imela opravičljiv razlog. Izpodbijani sklep tega ne omenja, sicer pa je izrek navedene sodbe nerazumljiv in neizvršljiv pa tudi materialnopravno sporen ob dejstvu, da je sodišče v pravdi III P 248/90, v kateri je zapustnica zahtevala med drugim ½ nepremičnine parc. št. 948/1 k.o. H., zaradi smrti obeh pravdnih strank tožbo zavrglo. Tudi to premoženje pa spada v zapuščino. Po mnenju dedinje je odločilno stanje v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je nadalje spregledalo, da je dedinja uveljavljala, da v zapuščino spadajo tudi vse premičnine po sodbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, III P 181/81 z dne 30.8.1989. Odstopljeni dedni delež T. D. je napačno in neobrazloženo pripisalo M. D., čeprav sta tako C. D. kot T. D. svoj dedni delež odstopila pritožnici. Sicer pa je T. D. dedni delež odstopil bratu M. in ne njegovim dedičem, za tak primer pa ne veljajo pravila o odpovedi dedovanju, temveč o odstopu dednega deleža pred delitvijo. Sploh pa je dedna izjava z dne 21.4.1994 neveljavna, ker je zakoniti dedič T. D. in ne T. D., kot je navedeno v izjavi.
V pritožbah, ki jih je vložila sama dedinja, očita sodišču prve stopnje, da ugotovljeni obseg zapuščine ni realen in tudi vrednost zapuščine ni pravilno ocenjena. Premičnin, ki so predmet zapuščine, ni v izpodbijanem sklepu. To so kmetijski stroji in živali, ki jih je odtujila žena pokojnega brata M. D.. Mati je bila solastnica vseh parcel v vl. št. B, k.o. H. in tudi celotne parcele št. 953/1 vl. št. A, k.o. Hotič, kar dokazuje zemljiškoknjižni izpisek. Sodnik ni zapisal vseh njenih izjav, do pritožnice pa je bil ves čas pristranski. Dedinja zaradi vseh naštetih nepravilnosti zahteva obnovo postopka.
Ostali dediči na pritožbe niso odgovorili.
Pritožbi, ki sta jih vložili pooblaščenka dedinje in sama dedinja pri sodišču prve stopnje, nista utemeljeni.
Pritožbeni razlog bistvene kršitve določbe postopka ni podan. Sama dedinja ga v svoji pritožbi niti ni konkretizirala. Posplošeni očitki o domnevnih nepravilnostih v postopku ne zadoščajo. Odveč je tudi njeno sklicevanje na predlagano izločitev sodnika, saj je bil ta predlog dedinje zavrnjen. Pomanjkljivosti v zapisniku o zapuščinski obravnavi, ki jih našteva pritožba, niso takšne narave, da bi lahko vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o dedovanju. Njegov izrek je povsem jasen in razumljiv. Zatrjevano nasprotje med izrekom in listinami v spisu ne pomeni kršitve postopka, ampak bi lahko šlo kvečjemu za zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Izpodbijani sklep je v zadostni meri obrazložen, tako da ga je mogoče preizkusiti. Sodišče druge stopnje je dedinji že v prejšnjem sklepu I Cp 4824/2005 z dne 18.10.2006 pojasnilo, da je izjava o odstopu dednega deleža nepreklicna, kar pomeni, da si dedič T. D., ki je svoj dedni delež odstopil bratu M. D., po njegovi smrti glede tega ni mogel več premisliti in dednega deleža odstopiti pritožnici. Ponovno razlaganje tega dejstva v izpodbijanem sklepu ni bilo potrebno.
Vsebina sklepa o dedovanju je predpisana v 214. členu Zakona o dedovanju (ZD; Ur. l. SRS, št. 15/76 in 23/78 ter Ur. l. RS, št. 17/91 do 73/04). Vrednosti zapuščine ni med obveznimi sestavinami sklepa. Ocena te vrednosti je namenjena ugotavljanju višine taksne obveznosti dedičev, zato je s pritožbo zoper sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.
Odločitev sodišča prve stopnje, da v zapuščino ne sodi celotna nepremičnina s parc. št. 953/1 vl. št. A, k.o. H., ampak le tisti del te nepremičnine, ki jo predstavlja stanovanjska hiša S. H. 9 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, kot izhaja iz pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Litiji P 37/95 z dne 3.7.1997, je v dejanskem in pravnem pogledu pravilna. Dejstvo, da je zapustnica pri parc. št. 953/1 še vedno vknjižena kot lastnica do celote, ni odločilno. Zapuščinsko sodišče je namreč vezano na navedeno pravnomočno sodbo, ki so jo po napotitvi na pravdo izposlovali dediči M. D.. Na domnevno nerazumljivost in neizvršljivost izreka navedene sodbe se dedinja v zapuščinskem postopku ne more več uspešno sklicevati, sicer pa je bil tudi njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje že pravnomočno zavrnjen, kot je razvidno iz priloženega spisa Okrajnega sodišča v L. (P 14/99), medtem ko obnove postopka v nasprotju s svojo pritožbeno trditvijo dedinja ni predlagala.
Na dejstvo, da v zapuščino sodi tudi ½ nepremičnine s parc. št. 948/1 vl. št. C, k.o. H., se je dedinja začela sklicevati šele v pritožbi, ne da bi pojasnila, zakaj tega brez svoje krivde ni mogla storiti že v dosedanjem postopku. Gre torej za nedovoljeno novoto, ki je pri odločanju o pritožbi ni mogoče upoštevati. Sicer pa navedena nepremičnina v zemljiški knjigi ni vpisana kot solastnina zapustnice. Pritožnica bo torej v posebni pravdi morala dokazati, da jo je zapustnica pridobila izvirno v zakonski zvezi z zdaj pokojnim C. D., nakar bo lahko v skladu z 221. členom ZD predlagala zapuščinskemu sodišču izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.
Pač pa dedinja utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je pri ugotavljanju obsega zapuščine prezrlo premično premoženje zapustnice, kot je razvidno iz pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, III P 181/81 z dne 30.8.1989. Na to premoženje se je dedinja sklicevala že na zadnjem naroku zapuščinske obravnave. Sodišče prve stopnje bo zato o tem premoženju moralo izdati ustrezen dopolnilni sklep, upoštevaje 325. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07 – UPB3 in 45/08) v zvezi s 332. členom istega zakona in 163. členom ZD.
Neutemeljeni pa so pritožbeni pomisleki o veljavnosti izjave dediča T. D. o odstopu njegovega dednega deleža bratu M. D.. Pritožnica doslej pristnosti njegove pisne izjave o odstopu dednega deleža ni oporekala. Navedba imena T. namesto T. v navedeni izjavi ni bistvena, saj ni dvoma, da je izjavo podpisal dedič T. D.. Končno niti pritožnica ne trdi drugače, sicer pa bi veljavnost svoje dedne izjave lahko izpodbijal le sam dedič, ki je izjavo podal. Ker je M. D. med zapuščinskim postopkom umrl, so v njegov premoženjskopravni položaj vstopili njegovi dediči. Pritožnica potemtakem ne more uspešno nasprotovati prehodu odstopljenega dednega deleža T. D. na dediče M. D.. Njena nadaljnja trditev, da naj bi šlo v resnici za odstop dednega deleža pred delitvijo dediščine po 146. členu ZD, pa je glede na jasno vsebino izjave z dne 21.4.1994 brez dejanske in pravne podlage, kot je bilo pritožnici obširno pojasnjeno že v prejšnjem sklepu pritožbenega sodišča.
Sodišče prve stopnje je torej obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD potrdilo izpodbijani sklep o dedovanju. V postopku na prvi stopnji namreč ni bilo takšnih uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, ki bi terjale drugačno odločitev.
Pritožba dedinje, ki jo je ta naslovila in poslala neposredno na pritožbeno sodišče, pa je prepozna. Dedinja jo je namreč oddala na pošto, resda priporočeno, istega dne kot svojo pritožbo z enako vsebino, ki jo je poslala sodišču prve stopnje. To je storila zadnji dan pritožbenega roka. Čeprav je sodišče druge stopnje njeno pritožbo nemudoma odstopilo pristojnemu sodišču prve stopnje, je tja prispela šele naslednji dan, ko je pritožbeni rok že potekel. Ker ne gre za očitno pomoto pritožnice, poleg tega pa ima pritožnica tudi pooblaščenko, ki je odvetnica, po 8. odstavku 112. člena ZPP za to pritožbo ni mogoče šteti, da je bila pravočasno vložena. Sodišče druge stopnje jo je zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
nedopustnost izvršbe - načelo zaupanja v zemljiško knjigo – učinek vpisane hipoteke
Tožeča stranka je sporne nepremičnine z vpisom lastninske pravice pridobila šele, ko so bile navedene nepremičnine že obremenjene z zastavno pravico, vpisano na podlagi sklepa o izvršbi. Na osnovi 5. in 10. čl. ZZK imetnik pravice pridobi nepremičnino obremenjeno z bremeni, ki so vpisana ob pridobitvi (začetek učinkovanja vpisov, načelo vrstnega reda). Tožeča stranka je torej sporno nepremičnino pridobila obremenjeno s hipoteko in je bila z zaznambo sklepa o izvršbi opozorjena na obstoj izvršilnega postopka. Morebitna dilema, ali zastavna pravica (hipoteka) učinkuje tudi zoper tistega, ki je pozneje pridobil lastninsko pravico, je odpravljena tudi z 2. odstavkom 170. čl. ZIZ.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – objektivna nevarnost – subjektivna nevarnost - prepoved odtujitve in obremenitve
Verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, je zadosten pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (prva alinea 2. odstavka 272. člena ZIZ). Zakonodajalec je pogoje za izdajo te začasne odredbe omilil v primerjavi s tistimi, ki pogojujejo izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve. Izkaz navedene predpostavke ni omejen na izkaz delovanja dolžnika niti kogarkoli drugega. Izkaz vzroka, ki naj bi dal posledico, se ne zahteva. Zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo.
Procesno vodstvo je v rokah razpravljajočega sodnika. Odločitve v zvezi s tem, tudi če se stranke z njimi ne strinjajo, ne morejo predstavljati okoliščin, ki bi vzbujale dvom o nepristranskosti razpravljajočega sodnika.
Dedni dogovor ima značaj sodne poravnave. Izpodbijati ga je mogoče le s tožbo za razveljavitev, če so podani razlogi iz 2. odstavka 392. člena ZPP.
Prekoračitev upravičenj za zastopanje predstavlja posebno pojavno obliko protipravnega ravnanja, ki pogojuje zastopnikovo odškodninsko obveznost v razmerju do zastopanega, če je takšno ravnanje povzročilo nastanek škode in če je toženec zanj odgovoren.
solidarna obveznost – pogodba o naročilu (nalogu) – odvetniško zastopanje
Toženi stranki sta odvetniku skupaj naročili izvršitev storitve zastopanja v različnih sodnih postopkih. Zato okoliščina, da toženka ni bila udeleženka kazenskega postopka, ne vpliva na njeno dolžnost plačila storitev zastopanja tudi v tem postopku. Njena obveznost je namreč solidarna.