ničnost pogodbe - sposobnost za razsojanje - oderuška pogodba - oderuštvo
Poleg objektivnega elementa oderuštva, ki se izkazuje z očitno nesorazmernostjo med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo, je odločilen subjektiven element, ki je v tem, ali so v konkretni zadevi pravni predniki tožene stranke s svojim ravnanjem izkoristili takšno stanje pogodbenice in se s tem okoristili.
sporazum o delitvi dediščine - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora
Sporazum o delitvi dediščine, naveden v sklepu o dedovanju, je po svoji naravi sodna poravnava. To pa pomeni, da dednega dogovora ni mogoče izpodbijati s pritožbo v zapuščinskem postopku, temveč le s tožbo ob pogojih tožbe za razveljavitev sodne poravnave.
ZPP člen 3, 7, 153/1, 212, 243. ZBPP člen 11, 26. OZ člen 921, 966.
oprostitev plačila stroškov za izvedenca - plačilo predujma za stroške za izvedenca - opustitev izvedbe dokaza – zavarovalna pogodba - osebno zavarovanje
Zavarovanec je upravičen do izplačila zavarovalnine v znesku, ki ustreza stopnji trajne invalidnosti le, če se v enem letu po nezgodi ugotovi, da je nezgoda povzročila trajno invalidnost zavarovanca.
S sklicevanjem na svoje slabo finančno in socialno stanje se stranka ne more razbremeniti svojega dokaznega bremena. Izvedbo potrebnih dokazov si lahko zagotovi preko instituta oprostitve stroškov postopka. V katerikoli fazi postopka lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč, ki med drugim obsega tudi oprostitev stroškov za izvedence. Vendar velja načelo dispozitivnosti. Če stranka te možnosti ne izkoristi niti ne plača potrebnih sredstev za izvedenca, sodišče tega dokaza ne izvede.
ZUP člen 147, 147/1, 224, 224/1, 225, 225/1, 260, 260/4. ZPIZ-1 člen 7, 7/6, 10, 39, 39/1, 249, 263, 276, 276/1. OZ člen 131, 190. ZPIZ člen 46, 46/4. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (1983) člen 19.
Kljub temu, da ZPIZ-1 ne ureja ponovne odmere pokojnine, je toženec tožniku višjo starostno pokojnino od že pravnomočno priznane, odmerjeno z upoštevanjem plač, izplačanih v delnicah za leti 1990 in 1991, utemeljeno priznal od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve dalje. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu višja starostna pokojnina prizna tudi za nazaj, vse od upokojitve dalje, neutemeljen. Ob pravnomočnosti odločbe o pokojnini, pri kateri toženec ni upošteval plač, izplačanih v delnicah, ni podano protipravno ravnanje toženca, zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v višini razlike v pokojninah tudi po tej podlagi neutemeljen.
odškodninska odgovornost države - rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo
Očitek tožnika o nepravilno vodenem izvršilnem postopku je utemeljen. Vendar pa med takšnim ravnanjem sodišča ter tožnikovo škodo ni podana vzročna zveza. Tožnik namreč ne zatrjuje, da se je pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe v Uradnem listu prepričal, da stanovanje ni (bilo) predmet izvršbe in se je zato odločil za nakup. Le v takšnem primeru bi bila tožnikova škoda posledica napačnega ravnanja izvršilnega sodišča.
Toženca sta z odstranitvijo strehe tožniku preprečila nadaljnje izvrševanje osebne služnosti, s čimer sta tožnika vznemirjala v njegovi služnostni pravici.
Zgolj morebitno enoletno neizvrševanje služnosti, ki izhaja le iz toženkine izpovedbe, pa tudi sicer še ne zadošča za zaključek o tožnikovi opustitvi izvrševanja služnosti oziroma o prenehanju služnosti, ki je bila ustanovljena za čas, ko se bo tožnik ljubiteljsko ukvarjal z mizarjenjem.
ZPP člen 14. OZ člen 171, 181, 179. KZ člen 183/1.
vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – kvalifikatorni znak kaznivega dejanja - pravica do zadoščenja zaradi kršitve dostojanstva – višina nepremoženjske škode
Toženec je bil pravnomočno kazensko obsojen za nadaljevano kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, po 1. odstavku 183. člena KZ. Starost žrtve (oseba mlajša od 15 let) in naklep kot oblika krivde sta kvalifikatorna znaka tega kaznivega dejanja. Pri identičnem dejanskem stanju je civilno sodišče vezano tudi na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Zato prvo sodišče v pravdi ni moglo več upoštevati toženčevih ugovorov, da ob storitvi kaznivega dejanja ni vedel za tožnikovo pravo starost.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – skrbnost dobrega strokovnjaka
Samomorilno ogroženim pacientom se popolnega fizičnega varovanja ne more zagotoviti in do samomorov prihaja tudi na zaprtem oddelku Psihiatrične klinike. Izvedenec je izpostavil ugotovitev, da je bilo do leta 1997 na zaprtem oddelku Psihiatrične klinike storjenih pet samomorov, na odprtem oddelku te ustanove pa v istem obdobju trije, kar pomeni, da s samim sprejemom na zaprti oddelek pacientovega samomora ni mogoče preprečiti. Kot je poudarilo že prvostopenjsko sodišče je primaren namen hospitalizacije zdravljenje depresivnega in suicidalnega pacienta, kar naj bi posledično preprečilo storitev samomora. Žal zdravljenje ni vedno uspešno in pacient kljub skrbnemu nadzoru lahko stori samomor, saj je njegova preprečitev mogoča le s stalnim nadzorom, ki ga je praktično nemogoče zagotoviti. Poleg tega je stalno nadzorovanje pacienta zanj lahko zelo moteče in tako kot vsi ostali ukrepi proti volji pacienta možnost samomora lahko poveča.
Izgradnja zdravstvenega doma je sicer v javnem interesu, vendar ob tem ni izključen cilj občine kot investitorja, da se investicija povrne z najemninami prostorov v takšnem domu, s participacijo na dobičku zdravstvenega doma, kar vse je povsem splošno utečen način trženja zdravstvenih domov, tako da gradbeni pogodbi, kakršno je sklenila drugotožena stranka s tožečo stranko, ki posle sklepa zaradi pridobitne dejavnosti, ni mogoče absolutno odreči namena pridobivanja dobička in ko je temu tako in ko je izpolnjen pogoj prirejenosti pogodbenih subjektov, je gradbeno pogodbo, kot je obravnavana, v sporni zadevi opredeliti kot gospodarsko pogodbo v smislu določbe člena 25 ZOR.
Za terjatve iz takšnih pogodb pa skladno z določbo člena 374 ZOR velja triletni zastaralni rok, pritožba pa ne izpodbija pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da je triletni zastaralni rok iztekel že pred vložitvijo tožbe.
Pristop k dolgu je pogodba med upnikom in tretjim, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev od dolžnika in s to pogodbo stopi tretji v zavezo poleg dolžnika. Drugače pa je pri prevzemu dolga, ki se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero privoli upnik. Po določbi člena 448 ZOR s prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je prost obveznosti.
sklenjen pravni posel – učinek obveznosti – odstop od pogodbe – neupravičena obogatitev – distribucija TV signala
Toženec bi bil svoje obveznosti prost zgolj v primeru, ko bi uspel dokazati, da je od pogodbe odstopil.
V vsakem primeru pa bi imela stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve oziroma nadomestitve tistega, kar je dala, po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost sostorilcev, napeljevalcev in pomagačev – prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico - subrogacija
Kadar je isto škodo (škodni dogodek) povzročilo več oseb, te v razmerju do oškodovanca solidarno odgovarjajo za celoten obseg škode, če obstaja eden od položajev (predpostavk), določenih v 186. členu OZ. V teh primerih oškodovancu ni treba dokazovati vzročne zveze med ravnanjem posameznega (potencialnega) povzročitelja za nastalo škodo. Dokazati pa mora, da obstaja položaj, ki je podlaga (predpostavka) za uporabo pravil o solidarni odgovornosti preostali predpostavki – protipravnost in škodo.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0056981
ZTLR člen 33. ZOR člen 26, 103 - 117.
pogodba o prodaji nepremičnin – dvojna prodaja nepremičnin
Prodajna pogodba o prodaji nepremičnin kot pravni naslov za pridobitev lastninske pravice lahko konkurira s poznejšo prodajno pogodbo o nakupu istih nepremičnin, na podlagi katere je bila v zemljiški knjigi tudi vknjižena lastninska pravica na kupca, le v primeru, če je ta prvi pravni naslov takšen, da se že na podlagi njega lahko v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica na kupca.
V zvezi z vprašanjem popolnosti tožbe se v sodni praksi res pojavljajo navidez ali pa tudi v resnici različna stališča. To ne preseneča, saj enotnega pravila ni in ga tudi ne more biti. Odgovor na to vprašanje je mogoče dati le ob upoštevanju vseh dejanskih okoliščin konkretnega primera. Da je tožba popolna, namreč ni treba navesti vseh pravnorelevantnih dejstev, pač pa le toliko, da omogočijo individualizacijo zahtevka in njegovo nadaljnje obravnavanje. Zato je meja med popolnostjo in sklepčnostjo tožbe včasih zabrisana.
ZOR člen 452, 452/1. ZTVP člen 39, 39/1, 39/1-4. ZPP člen 224, 224/1, 224/4, 339/1.
pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote
Tožnikova terjatev se ne nanaša na toženi stranki prenešeni del premoženjske celote, zato tožena stranka (prevzemnica) ne odgovarja poleg dotedanjega imetnika te premoženjske celote in solidarno z njim za tožnikovo terjatev.
zaznamba sklepa o izvršbi – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – odločanje o dopustnosti vpisa po stanju zemljiške knjige - prijava udeležbe v postopku
Zemljiškoknjižno sodišče mora tudi pri presoji dovoljenosti vpisa, ki se opravi po uradni dolžnosti, upoštevati stanje zemljiške knjige.