ZNP člen 21. ZS člen 54, 54/2. ZPP člen 270. Sodni red člen 111, 115.
sklep - izdaja sklepa - postopkovni sklep - sodna veja oblasti - sodnik - višja pravosodna svetovalka - pritožba - pravica do pritožbe zoper postopkovni sklep - nepravdni postopek
Dejstvo, da je na sklepu podpisana tudi višja pravosodna svetovalka, kot oseba, ki je pripravila osnutek odločbe, še ne pomeni, da gre za odločanje oziroma izvajanje sodne oblasti po osebi, ki ni sodnik. V spisu je podpis sodnice na obeh sklepih in ti sklepi štejejo za izvirnike in so tako označeni.
Ker gre za odločbo, katero je izdala sodnica, o ukrepih za popravo vlog ni pritožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057979
ZOZP člen 7, 7/2. OZ člen 943, 943/1.
regres – regresna pravda – dokazna ocena – presoja višine plačane odškodnine – stroški postopka med zavarovalnico in oškodovancem
Določba 7. člena ZOZP v regresni pravdi ne izključuje presoje sodišča, ali toženec odškodninsko odgovarja tudi za plačilo stroškov pravdnega postopka, ki je tekel med oškodovancem in zavarovalnico.
Če zavarovalnica ni plačala odškodnine v roku iz 1. odstavka 943. člena OZ, pa bi jo morala, je nastanek pravdnih stroškov povzročila sama in jih zavezanec ni dolžan povrniti.
SZ člen 123, 128, 129, 129/1, 129/2, 129/3. ZSR člen 40, 40/2.
pravica do odkupa stanovanja – stanovanjska pravica – hišniško stanovanje – drugo primerno stanovanje – zastaranje
Za nastanek obveznosti lastnika hišniškega stanovanja (prodaja drugega primernega stanovanja imetniku stanovanjske pravice na hišniškem stanovanju) je zadoščala že zahteva imetnika stanovanjske pravice za nakup tega hišniškega stanovanja in ni bilo potrebno posebej zahtevati še nakupa drugega primernega stanovanja. Z zavrnitvijo tožnikove zahteve za nakup hišniškega stanovanja je začel teči tudi zastaralni rok za tožnikovo terjatev, to je sklenitev kupoprodajne pogodbe za drugo primerno stanovanje po 129. členu SZ.
delovna nesreča – objektivna odškodninska odgovornost – pojem nevarne dejavnosti – nevarna dejavnost – krivdna odškodninska odgovornost
Obnavljanje premaza tal ni nevarna dejavnost, zato objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana.
Pravilna je odločitev, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da je do poškodbe prišlo zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke. Ob ugotovitvi sodišča, da je bila tožnica seznanjena s pravilnim načinom prenavljanja premaza, torej s pravilom, da mora tisti, ki poliva emulzijo, vselej stati za tistim, ki to emulzijo razmazuje, da je ves čas sodelovala pri razmazovanju in je bila seznanjena s smerjo razmazovanja in ob ugotovitvi, da je sodelavec stal na suhem predelu in čakal tožnico, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženi stranki ni mogoče očitati nikakršnega nedopustnega ravnanja. Zato je tudi pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala obstoja krivdne odškodninske odgovornosti tožene stranke.
sporazum o delitvi dediščine - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora
Sporazum o delitvi dediščine, naveden v sklepu o dedovanju, je po svoji naravi sodna poravnava. To pa pomeni, da dednega dogovora ni mogoče izpodbijati s pritožbo v zapuščinskem postopku, temveč le s tožbo ob pogojih tožbe za razveljavitev sodne poravnave.
ZPP člen 3, 7, 153/1, 212, 243. ZBPP člen 11, 26. OZ člen 921, 966.
oprostitev plačila stroškov za izvedenca - plačilo predujma za stroške za izvedenca - opustitev izvedbe dokaza – zavarovalna pogodba - osebno zavarovanje
Zavarovanec je upravičen do izplačila zavarovalnine v znesku, ki ustreza stopnji trajne invalidnosti le, če se v enem letu po nezgodi ugotovi, da je nezgoda povzročila trajno invalidnost zavarovanca.
S sklicevanjem na svoje slabo finančno in socialno stanje se stranka ne more razbremeniti svojega dokaznega bremena. Izvedbo potrebnih dokazov si lahko zagotovi preko instituta oprostitve stroškov postopka. V katerikoli fazi postopka lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč, ki med drugim obsega tudi oprostitev stroškov za izvedence. Vendar velja načelo dispozitivnosti. Če stranka te možnosti ne izkoristi niti ne plača potrebnih sredstev za izvedenca, sodišče tega dokaza ne izvede.
zaznamba sklepa o izvršbi – zaznamba sklepa na solastnem deležu – vezanost zemljiškoknjižnega sodišča na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na izvršilni sklep, zato izvršbe ne sme zaznamovati na celotni nepremičnini, če je bila dovoljena le na solastninskem deležu.
Storilec je prvič pridobil vozniško dovoljenje za kategorije B, G in H dne 7. februarja 1989. Po prenehanju veljavnosti je bilo pritožniku dne 10. septembra 2008 vozniško dovoljenje kategorije B izdano ponovno. Glede na navedeno, storilec po ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja nima več statusa voznika začetnika in mu na podlagi izrečenih sedmih kazenskih točk v cestnem prometu ni mogoče izreči prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve – spremenjene okoliščine – neznosni medsebojni odnosi – otežena izpolnitev obveznosti - pogodbeni namen
Očitno pa je prišlo po prvi sodbi do bistveno spremenjenih dejanskih okoliščin, saj sta se toženca iz stanovanjske hiše, ki je predmet pogodbe, z družino izselila, kar brez dvoma pomeni, da tudi sama nista več pripravljena izpolnjevati pogodbenih obveznosti.
Dogovorjene pogodbene obveznosti med pravdnima strankama bi bilo glede na njihovo naravo moč izpolnjevati le v primeru kolikor toliko znosnih medsebojnih odnosov in skupnega sobivanja, nikakor pa ne več v primeru, ko skupno življenje pravdnih strank ni več mogoče.
Očitno so nastale po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti tako tožeče kot tožene stranke, in to v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo nepravično in neživljenjsko ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je. V primeru spremenjenih okoliščin lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe.
oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog - izjava o premoženjskem stanju - (ne)predložitev izjave - dokazni standard za odločanje o vprašanjih procesne narave
Za odločanje o vprašanjih procesnopravne narave večinoma zadošča izkaz verjetnosti.
Postopek s predlogom za oprostitev plačila sodne takse je upravni, ne pravdni postopek.
izločitev premoženja iz zapuščine – izločitveni zahtevek v pritožbenem postopku
Upoštevajoč, da je sodišče na podlagi 214. čl. ZD dolžno ugotoviti obseg zapuščine (poudarjeno preiskovalno načelo) in da je na podlagi 165. ter 166 čl. ZD dolžno zagotoviti, da se pravice strank ugotovijo ter zavarujejo in da do svojih pravic pridejo tudi osebe, ki niso popolnoma sposobne skrbeti za svoje zadeve (poudarjeno načelo oficialnosti), bi bilo prestrogo stališče, da je pritožnica zaradi neuveljavljanja izločitvenega zahtevka svojo pravico izgubila. Pritožnici je zato omogočeno, da bo v ponovljenem zapuščinskem postopku obravnavana zahteva za izločitev premoženja, ki jo je uveljavljala šele v pritožbenem postopku.
zavarovalna pogodba – zavarovalnina – alkoholiziranost – vzročna zveza med zavarovančevo alkoholiziranostjo in nesrečo – zakonske zamudne obresti od zavarovalnine
Odgovornost zavarovalnice je izključena, če obstaja vzročna zveza med zavarovančevo alkoholiziranostjo in nezgodo. Zavarovanec oziroma tožnik pa lahko v vsakem trenutku dokazuje, da alkoholiziranost ni bila vzrok za nezgodo.
Zavarovalnica je bila dolžna izplačati zavarovalnino v roku, ki ga določa 1. odstavek 943. člena OZ, to je v 14 dneh, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal.
dokaz z izvedencem – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – nov izvedenec - objektivna presoja – strah – vzročna zveza med škodnim dogodkom in degenerativnimi spremembami – sprožilni dejavnik
Zgolj nestrinjanje tožnika z ugotovitvami izvedenca še ne pomeni, da je bil ta pristranski.
Obveznost sodišča, da predlagane dokaze izvede, ni neomejena. Pravica do navajanja dejstev in dokazov strankam ne daje niti pravice do izvedbe vsakega predlaganega dokaza niti do izvajanja dokazov v nedogled, kadar je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, da dodatni dokazni predlogi ne morejo bistveno pripomoči k njegovi boljši razjasnjenosti ali kadar predlogi merijo zgolj na zavlačevanje postopka.
Običajna zaskrbljenost, ki je izkazana v konkretnem primeru, po intenzivnosti pravno priznanega strahu ne dosega.
Ob upoštevanju izvedenčeve navedbe, da bi se lahko posledice degenerativnih sprememb izrazile tudi pri običajnem življenjskem tempu in aktivnosti, je celo v korist tožnika v celoti priznalo vzročno zvezo med nezgodo in posledicami, ki sicer izvirajo iz degenerativnih sprememb in mu na tej podlagi priznalo odškodnino za vse telesne bolečine, škode iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa ni omejilo, kot bi sicer lahko, če bi ocenilo, da bi se težave zaradi degenerativnih sprememb pojavile v vsakem primeru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0004512
ZOR člen 214, 219, 371, 372, 388. OZ člen 193, 198, 346, 347, 365, 372, 378. ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 285, 286, 362, 362/2. ZTLR člen 39, 39/7, 42. SPZ člen 96, 99.
Če je sodišče prve stopnje ocenilo, da stranka ni navedla vseh pravno odločilnih dejstev oz. ni ponudila ustreznih dokazov zanje, je bilo dolžno na to stranko opozoriti (materialno procesno vodstvo – 285. člen ZPP, tako tudi Ustavno sodišče npr. v odločbi Up 312/2003 z dne 15.9.2005). Prvostopenjsko sodišče je torej svojo dolžnost v okviru materialno procesnega vodstva opustilo, je pa tekom postopka tožeča stranka to storila. Če je stranka, preden je sodišče postopalo v okviru materialno procesnega vodstva, zamujeno nadoknadila, je očitek sodišča, da gre za prepozno uveljavljene dokaze oz. navedbe o dejstvih, procesno napačen.
Prekoračitev upravičenj za zastopanje predstavlja posebno pojavno obliko protipravnega ravnanja, ki pogojuje zastopnikovo odškodninsko obveznost v razmerju do zastopanega, če je takšno ravnanje povzročilo nastanek škode in če je toženec zanj odgovoren.