URS člen 50, 50/1. ZZVZZ člen 28. ZDR člen 137, 137/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
nadomestilo plače – začasna zadržanost od dela – refundacija
V izjemnih situacijah, ko predpisani način izplačevanja nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela preko delodajalca, kateremu zavod refundira sredstva za neposredna izplačila, zaradi nelikvidnosti delodajalca ni mogoč, in bi bilo tožniku iz razlogov na strani delodajalca oteženo učinkovito uresničevanja temeljne pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je treba tožniku omogočiti, da svojo pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavlja neposredno pri tožencu.
ZUP člen 147, 147/1, 224, 224/1, 225, 225/1, 260, 260/4. ZPIZ-1 člen 7, 7/6, 10, 39, 39/1, 249, 263, 276, 276/1. OZ člen 131, 190. ZPIZ člen 46, 46/4. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (1983) člen 19.
Kljub temu, da ZPIZ-1 ne ureja ponovne odmere pokojnine, je toženec tožniku višjo starostno pokojnino od že pravnomočno priznane, odmerjeno z upoštevanjem plač, izplačanih v delnicah za leti 1990 in 1991, utemeljeno priznal od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve dalje. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu višja starostna pokojnina prizna tudi za nazaj, vse od upokojitve dalje, neutemeljen. Ob pravnomočnosti odločbe o pokojnini, pri kateri toženec ni upošteval plač, izplačanih v delnicah, ni podano protipravno ravnanje toženca, zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v višini razlike v pokojninah tudi po tej podlagi neutemeljen.
obratovalni stroški in stroški upravljanja - lastninska pravica
Toženec zgolj na podlagi sklenjene prodajne pogodbe še ni lastnik poslovnega prostora. Ker vtoževani stroški zavezujejo zgolj (so)lastnike nepremičnine (smiselna uporaba 30. čl. SZ-1), je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Morebitna (ne)oprava vknjižbe še najmanj vpliva na upravnikov položaj; slednji lahko povrnitev založenih stroškov v vsakem primeru zahteva od pravega (zemljiškoknjižnega) lastnika.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0057958
ZGJS člen 76. ZTel člen 4, 64. ZVVJTO člen 1, 2, 3, 4, 7, 8, 9, 10, 11. URS člen 125, 156. ZPP člen 1, 13, 18, 131, 206, 286, 291. OZ člen 131. ZOR člen 154.
vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje – stvarni vložek – delež v družbi - delnice - plačana sredstva – telefonski priključek – vir financiranja vračila vlaganj – odškodninski zahtevek
Tožeča stranka ni izkazala oziroma dokazala, da bi kot delničar prispevala svoj vložek v obliki stvarnega vložka ali stvarnega prevzema. Stvarni vložek mora torej biti nedenaren, vnaprej predviden, gotov in zanesljiv, neobremenjen z razveznim rokom ali pogojem. Plačilo, ki ga je tožeča stranka opravila na podlagi Pogodbe s PTT, ne zadosti nobenemu od navedenih zahtev.
OZ člen 6, 10, 131, 150, 152, 153, 153/3, 171, 171/1, 179.
objektivna odgovornost - nevarna stvar - spuščena veriga v mraku - odgovornost imetnika nevarne stvari - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - skrbnost ravnanja z nevarno stvarjo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Skoraj k tlom spuščena opozorilna neoznačena veriga, ki je sovpadala z barvo tal, v večernem času, ko je bila vidljivost slaba, predstavlja nevarno stvar. Čeprav je bila sama zapora z verigo postavljena v skladu s predpisanimi standardi oziroma vsaj ne v nasprotju z njimi.
Ker je zavarovanka tožene stranke verigo, ki je bila pripeta med dvema betonskima smetnjakoma, sama namestila, jo nadzorovala in vzdrževala na podlagi pogodbe, sklenjene z lastnico zemljišča, ter je ni prepustila v uporabo lastnici zemljišča, kjer se je veriga nahajala (ta pa tudi sicer ni bila dolžna nadzorovati verige), ne more svoje objektivne odgovornosti preložiti na lastnico zemljišča v smislu določbe 152. člena OZ.
Dejstvo, da je bila veriga spuščena in neoznačena v mraku, predstavlja tudi subjektivno (krivdno) odgovornost zavarovanke tožene stranke, ki izvira iz njene nezadostne skrbnosti dobrega gospodarja, saj ni zagotovila, da bi bila veriga vsaj napeta ali pa vidno označena.
Opisana veriga ni predstavljala običajne in pričakovane ovire v urbanem področju. Zato tožnici ni mogoče očitati prispevka k nastanku škode.
spor majhne vrednosti – pravilo o dokaznem bremenu
Tožeča stranka je zatrjevala, da ima s tožencem sklenjeno veljavno pogodbo o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, in sicer za čas od 1.1.1998 do 1.1.2010. To polico je v postopku tudi predložila in na tej polici je tudi podpis zavarovalca. S tem je konkretno procesno dokazno breme prevalila na toženca. Toženec je zatrjeval, da te pogodbe ni podpisal. Pravilna je pritožbena navedba tožeče stranke, da toženec zgolj z zatrjevanjem, da pogodbeni ni podpisal in izpovedjo žene, da tudi ona te listine ni podpisala, še ni prevalil dokaznega bremena nazaj na tožečo stranko, ampak bi moral za te svoje trditve ponuditi tudi ustrezen dokaz, torej postavitev izvedenca grafologa.
Toženca sta z odstranitvijo strehe tožniku preprečila nadaljnje izvrševanje osebne služnosti, s čimer sta tožnika vznemirjala v njegovi služnostni pravici.
Zgolj morebitno enoletno neizvrševanje služnosti, ki izhaja le iz toženkine izpovedbe, pa tudi sicer še ne zadošča za zaključek o tožnikovi opustitvi izvrševanja služnosti oziroma o prenehanju služnosti, ki je bila ustanovljena za čas, ko se bo tožnik ljubiteljsko ukvarjal z mizarjenjem.
motenje posesti - ekonomski interes - neznaten poseg
Zoženje prehoda med obstoječo ograjo (z njeno prenovitvijo) in med zidom objekta za širino fuge (do 2 cm) in zvišanjem temelja (za približno 40 cm) je neznaten poseg, ki ne utemeljuje ekonomskega interesa za varstvo posesti, ker tudi ne onemogoča dotedanje uporabe tožnikove nepremičnine na enak način kot pred posegom.
delovna nesreča – objektivna odškodninska odgovornost – pojem nevarne dejavnosti – nevarna dejavnost – krivdna odškodninska odgovornost
Obnavljanje premaza tal ni nevarna dejavnost, zato objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana.
Pravilna je odločitev, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da je do poškodbe prišlo zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke. Ob ugotovitvi sodišča, da je bila tožnica seznanjena s pravilnim načinom prenavljanja premaza, torej s pravilom, da mora tisti, ki poliva emulzijo, vselej stati za tistim, ki to emulzijo razmazuje, da je ves čas sodelovala pri razmazovanju in je bila seznanjena s smerjo razmazovanja in ob ugotovitvi, da je sodelavec stal na suhem predelu in čakal tožnico, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženi stranki ni mogoče očitati nikakršnega nedopustnega ravnanja. Zato je tudi pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala obstoja krivdne odškodninske odgovornosti tožene stranke.
pravica do sojenja v razumnem roku – kriteriji za določitev višine odškodnine
Po oceni pritožbenega sodišča predstavlja, upoštevaje tudi določbo 179. člena Oz, pravično odškodnino za tožnikove duševne bolečine znesek 2.500,00 EUR, višji tožbeni zahtevek pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča pretiran. Pritožnik se sicer sklicuje na sodbe ESČP, ko so bile za približno enako dolge postopke prisojene precej višje odškodnine, vendar pa spregleda, da je šlo v teh zadevah za poseg v pomembnejšo človekovo pravico oziroma v tistih postopkih za zahtevano sodno varstvo v zvezi s pomembnejšo človekovo dobrino oziroma je imela za oškodovanca zadeva vendarle resnejši pomen, kot v konkretnem primeru. V sporni zadevi je tožnik terjal varstvo svoje pravice do združevanja (članstva v društvu - lovski družini), ki mu je omogočalo način preživljanja prostega časa (lov), pri čemer pa je poudarjal duševne bolečine razen v zvezi z dolgotrajnostjo postopka in same prizadetosti zaradi nezakonite izključitve iz društva predvsem v zvezi z okoliščino, da ni mogel opravljati več svojega „hobija“, t. j. lova. V primerjalnih zadevah, na katere se sklicuje v pritožbi, pa je šlo za zahtevke za pravično zadoščenje oziroma zahtevke za plačilo odškodnine zaradi posega v eno od človekovih osnovnih dobrin – zdravje oz. pravico do telesne integritete kot najpomembnejšo osebnostno pravico ter za poseg v človekovo pravico do časti in dobrega imena oz. pravico do osebne identitete zaradi neupravičeno sproženega kazenskega postopka zoper tamkajšnjega pritožnika.
sklenjen pravni posel – učinek obveznosti – odstop od pogodbe – neupravičena obogatitev – distribucija TV signala
Toženec bi bil svoje obveznosti prost zgolj v primeru, ko bi uspel dokazati, da je od pogodbe odstopil.
V vsakem primeru pa bi imela stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve oziroma nadomestitve tistega, kar je dala, po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
obseg skupnega premoženja – pravica do povrnitve vlaganj – delež na skupnem premoženju – ugotavljanje deleža na skupnem premoženju – odsvojitev skupnega premoženja – zastaranje zahtevka – ugovor zastaranja - obresti
Ugotovljeno je bilo, da sta tako tožeča kot tožena stranka s svojimi sredstvi vlagali v sporno zidanico, na tej podlagi pa sta tudi pridobili pravico do povrnitve vlaganj. Toženec je zidanico podedoval in s tem je nanj prešla tudi obveznost povrnitve vlaganj.
Dejstvo nezaposlenosti enega od zakoncev namreč ne pomeni avtomatično manjšega njegovega deleža na skupnem premoženju, ker se pri ugotavljanju deleža upoštevajo poleg dohodka zakoncev tudi druge okoliščine.
Toženec je s prodajo preprečil delitev stvari, ki sodijo v skupno premoženje, tožeča stranka kot prizadeti zakonec pa ima po ugotovitvi deležev na skupnem premoženju pravdnih strank pravico do plačila vrednosti svojega deleža na odsvojenem skupnem premoženju. Takšna pravna narava spora privede do zaključka, da vse, dokler teče pravdni postopek o ugotovitvi obsega in deležev strank na skupnem premoženju, zastaranje zahtevkov, tudi denarnih, ki to premoženje zadevajo, ne začne teči. Zato ugovor zastaranja tožene stranke ni utemeljen.
Prekoračitev upravičenj za zastopanje predstavlja posebno pojavno obliko protipravnega ravnanja, ki pogojuje zastopnikovo odškodninsko obveznost v razmerju do zastopanega, če je takšno ravnanje povzročilo nastanek škode in če je toženec zanj odgovoren.
OZ člen 564, 564/1, 395, 395/1, 562, 562/1. ZOR člen 412, 412/1. ZD člen 121, 121/1.
razveza pogodbe – pogodba o preužitku – razveza pogodbe o preužitku – izpolnjevanje pogodbe – solidarna obveznost
Po pogodbi o preužitku sta na strani posameznika nastopali dve osebi. Ker je ena od teh oseb v celoti izpolnjevala obveznost, ki je bila prevzeta proti preužitkarici, slednja ne more zahtevati razveze pogodbe proti osebi, ki obveznosti ni izpolnjevala. Obveznost posameznikov je solidarna.
izločitev premoženja iz zapuščine – izločitveni zahtevek v pritožbenem postopku
Upoštevajoč, da je sodišče na podlagi 214. čl. ZD dolžno ugotoviti obseg zapuščine (poudarjeno preiskovalno načelo) in da je na podlagi 165. ter 166 čl. ZD dolžno zagotoviti, da se pravice strank ugotovijo ter zavarujejo in da do svojih pravic pridejo tudi osebe, ki niso popolnoma sposobne skrbeti za svoje zadeve (poudarjeno načelo oficialnosti), bi bilo prestrogo stališče, da je pritožnica zaradi neuveljavljanja izločitvenega zahtevka svojo pravico izgubila. Pritožnici je zato omogočeno, da bo v ponovljenem zapuščinskem postopku obravnavana zahteva za izločitev premoženja, ki jo je uveljavljala šele v pritožbenem postopku.
zavarovalna pogodba – zavarovalnina – alkoholiziranost – vzročna zveza med zavarovančevo alkoholiziranostjo in nesrečo – zakonske zamudne obresti od zavarovalnine
Odgovornost zavarovalnice je izključena, če obstaja vzročna zveza med zavarovančevo alkoholiziranostjo in nezgodo. Zavarovanec oziroma tožnik pa lahko v vsakem trenutku dokazuje, da alkoholiziranost ni bila vzrok za nezgodo.
Zavarovalnica je bila dolžna izplačati zavarovalnino v roku, ki ga določa 1. odstavek 943. člena OZ, to je v 14 dneh, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal.
Splošni pogoji so del zavarovalne pogodbe, zato so del pogodbenega materialnega prava, pogodbeno pravo pa je potrebno pri realizaciji pravic in obveznosti upoštevati.