CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0004512
ZOR člen 214, 219, 371, 372, 388. OZ člen 193, 198, 346, 347, 365, 372, 378. ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 285, 286, 362, 362/2. ZTLR člen 39, 39/7, 42. SPZ člen 96, 99.
Če je sodišče prve stopnje ocenilo, da stranka ni navedla vseh pravno odločilnih dejstev oz. ni ponudila ustreznih dokazov zanje, je bilo dolžno na to stranko opozoriti (materialno procesno vodstvo – 285. člen ZPP, tako tudi Ustavno sodišče npr. v odločbi Up 312/2003 z dne 15.9.2005). Prvostopenjsko sodišče je torej svojo dolžnost v okviru materialno procesnega vodstva opustilo, je pa tekom postopka tožeča stranka to storila. Če je stranka, preden je sodišče postopalo v okviru materialno procesnega vodstva, zamujeno nadoknadila, je očitek sodišča, da gre za prepozno uveljavljene dokaze oz. navedbe o dejstvih, procesno napačen.
V zvezi z vprašanjem popolnosti tožbe se v sodni praksi res pojavljajo navidez ali pa tudi v resnici različna stališča. To ne preseneča, saj enotnega pravila ni in ga tudi ne more biti. Odgovor na to vprašanje je mogoče dati le ob upoštevanju vseh dejanskih okoliščin konkretnega primera. Da je tožba popolna, namreč ni treba navesti vseh pravnorelevantnih dejstev, pač pa le toliko, da omogočijo individualizacijo zahtevka in njegovo nadaljnje obravnavanje. Zato je meja med popolnostjo in sklepčnostjo tožbe včasih zabrisana.
Prekoračitev upravičenj za zastopanje predstavlja posebno pojavno obliko protipravnega ravnanja, ki pogojuje zastopnikovo odškodninsko obveznost v razmerju do zastopanega, če je takšno ravnanje povzročilo nastanek škode in če je toženec zanj odgovoren.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe – dejansko prebivališče toženca
Tožencu tožba ni bila pravilno vročena, saj ni bila vročena samemu tožencu, pač pa je pod „potrjujem prejem 22. maja 2008“ podpisana mati. Glede na to, da je ta že pred tem datumom na Upravni enoti dala pobudo za uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega prebivališča toženca, je bila ta vročitev opravljena napačno, saj toženec ni živel na danem naslovu.
OZ člen 6, 10, 131, 150, 152, 153, 153/3, 171, 171/1, 179.
objektivna odgovornost - nevarna stvar - spuščena veriga v mraku - odgovornost imetnika nevarne stvari - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - skrbnost ravnanja z nevarno stvarjo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Skoraj k tlom spuščena opozorilna neoznačena veriga, ki je sovpadala z barvo tal, v večernem času, ko je bila vidljivost slaba, predstavlja nevarno stvar. Čeprav je bila sama zapora z verigo postavljena v skladu s predpisanimi standardi oziroma vsaj ne v nasprotju z njimi.
Ker je zavarovanka tožene stranke verigo, ki je bila pripeta med dvema betonskima smetnjakoma, sama namestila, jo nadzorovala in vzdrževala na podlagi pogodbe, sklenjene z lastnico zemljišča, ter je ni prepustila v uporabo lastnici zemljišča, kjer se je veriga nahajala (ta pa tudi sicer ni bila dolžna nadzorovati verige), ne more svoje objektivne odgovornosti preložiti na lastnico zemljišča v smislu določbe 152. člena OZ.
Dejstvo, da je bila veriga spuščena in neoznačena v mraku, predstavlja tudi subjektivno (krivdno) odgovornost zavarovanke tožene stranke, ki izvira iz njene nezadostne skrbnosti dobrega gospodarja, saj ni zagotovila, da bi bila veriga vsaj napeta ali pa vidno označena.
Opisana veriga ni predstavljala običajne in pričakovane ovire v urbanem področju. Zato tožnici ni mogoče očitati prispevka k nastanku škode.
spor majhne vrednosti – pravilo o dokaznem bremenu
Tožeča stranka je zatrjevala, da ima s tožencem sklenjeno veljavno pogodbo o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, in sicer za čas od 1.1.1998 do 1.1.2010. To polico je v postopku tudi predložila in na tej polici je tudi podpis zavarovalca. S tem je konkretno procesno dokazno breme prevalila na toženca. Toženec je zatrjeval, da te pogodbe ni podpisal. Pravilna je pritožbena navedba tožeče stranke, da toženec zgolj z zatrjevanjem, da pogodbeni ni podpisal in izpovedjo žene, da tudi ona te listine ni podpisala, še ni prevalil dokaznega bremena nazaj na tožečo stranko, ampak bi moral za te svoje trditve ponuditi tudi ustrezen dokaz, torej postavitev izvedenca grafologa.
Pravnomočnost ima prednost pred litispendenco, zato je potrebno zavreči tožbo, o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno, pa čeprav gre za pravdo, ki se je začela prej.
Vprašanje, ali je bila škoda povzročena brez razloga (kot je trdil tožnik v tožbi) ali v obrambi (toženec se je skliceval na silobran), vpliva na odgovornost toženca (glede na obrnjeno dokazno breme se mora toženec razbremeniti odgovornosti).
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek – izobraževanje in usposabljanje
Res je sicer, da je bil storilec po doseženih 13 kazenskih točkah, izrečenih s plačilnim nalogom oziroma odločbo Policijskih postaj napoten na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, ki ga je tudi opravil (kot je razvidno iz obvestila Ministrstva za pravosodje, v času od 2. aprila 2009 do 16. maja 2009), zaradi česar so bile iz evidence EKT storilcu izbrisane štiri kazenske točke, vendar ta okoliščina odločitve sodišča prve stopnje ne more spremeniti. Storilec je namreč, kljub izbrisanim štirim kazenskim točkam, skupaj dosegel 19 kazenskih točk, zaradi česar je sklep o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja utemeljen.
Sodišče prve stopnje je pri sojenju svojo odločitev oprlo le na posredno izvedene dokaze in listine v spisu. Zato je dana podlaga za spremembo sodbe sodišča prve stopnje po pritožbenem sodišču brez ponovitve izvedenih dokazov na obravnavi.
OZ člen 564, 564/1, 395, 395/1, 562, 562/1. ZOR člen 412, 412/1. ZD člen 121, 121/1.
razveza pogodbe – pogodba o preužitku – razveza pogodbe o preužitku – izpolnjevanje pogodbe – solidarna obveznost
Po pogodbi o preužitku sta na strani posameznika nastopali dve osebi. Ker je ena od teh oseb v celoti izpolnjevala obveznost, ki je bila prevzeta proti preužitkarici, slednja ne more zahtevati razveze pogodbe proti osebi, ki obveznosti ni izpolnjevala. Obveznost posameznikov je solidarna.
odškodninska odgovornost države - rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo
Očitek tožnika o nepravilno vodenem izvršilnem postopku je utemeljen. Vendar pa med takšnim ravnanjem sodišča ter tožnikovo škodo ni podana vzročna zveza. Tožnik namreč ne zatrjuje, da se je pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe v Uradnem listu prepričal, da stanovanje ni (bilo) predmet izvršbe in se je zato odločil za nakup. Le v takšnem primeru bi bila tožnikova škoda posledica napačnega ravnanja izvršilnega sodišča.
upravljanje večstanovanjskih hiš - upravnik - položaj upravnika - upravnik kot zakoniti zastopnik - izterjava najemnine - aktivna legitimacija - spor majhne vrednosti - postopek po predlogu za izvršbo - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija - število pripravljalnih vlog v sporu majhne vrednosti - pravdni stroški
V sporih o pravicah in koristih lastnikov po SZ je upravnik zgolj njihov zastopnik, zato lahko toži na plačilo najemnine le v imenu zastopanega in ne kot stranka. Mogoče pa je, da bi upravnik za konkretni primer pridobil materialno pravna upravičenja lastnika stanovanja - bodisi z izrecnim določilom v pogodbi o upravljanju bodisi z izdatkom za drugega (218. čl. ZOR oziroma 197. čl. OZ).
parcelacija nepremičnine – določitev identifikacijskega znaka nepremičnine v sodnem postopku – načrt parcelacije – odločba o parcelaciji
Upoštevajoč, da je skica oz. elaborat, ki ga je v postopku izdelal izvedenec geodetske stroke, ustrezna podlaga za evidentiranje v pravdnem postopku določene mejne črte (načrt parcelacije), so izposlovanje upravne odločbe o parcelaciji ter vsa s tem v zvezi potrebna opravila stvar lastnika, na zahtevo katerega se vodi upravni postopek parcelacije.