nedopustnost izvršbe - načelo zaupanja v zemljiško knjigo – učinek vpisane hipoteke
Tožeča stranka je sporne nepremičnine z vpisom lastninske pravice pridobila šele, ko so bile navedene nepremičnine že obremenjene z zastavno pravico, vpisano na podlagi sklepa o izvršbi. Na osnovi 5. in 10. čl. ZZK imetnik pravice pridobi nepremičnino obremenjeno z bremeni, ki so vpisana ob pridobitvi (začetek učinkovanja vpisov, načelo vrstnega reda). Tožeča stranka je torej sporno nepremičnino pridobila obremenjeno s hipoteko in je bila z zaznambo sklepa o izvršbi opozorjena na obstoj izvršilnega postopka. Morebitna dilema, ali zastavna pravica (hipoteka) učinkuje tudi zoper tistega, ki je pozneje pridobil lastninsko pravico, je odpravljena tudi z 2. odstavkom 170. čl. ZIZ.
odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost sostorilcev, napeljevalcev in pomagačev – prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico - subrogacija
Kadar je isto škodo (škodni dogodek) povzročilo več oseb, te v razmerju do oškodovanca solidarno odgovarjajo za celoten obseg škode, če obstaja eden od položajev (predpostavk), določenih v 186. členu OZ. V teh primerih oškodovancu ni treba dokazovati vzročne zveze med ravnanjem posameznega (potencialnega) povzročitelja za nastalo škodo. Dokazati pa mora, da obstaja položaj, ki je podlaga (predpostavka) za uporabo pravil o solidarni odgovornosti preostali predpostavki – protipravnost in škodo.
motenje posesti - ekonomski interes - neznaten poseg
Zoženje prehoda med obstoječo ograjo (z njeno prenovitvijo) in med zidom objekta za širino fuge (do 2 cm) in zvišanjem temelja (za približno 40 cm) je neznaten poseg, ki ne utemeljuje ekonomskega interesa za varstvo posesti, ker tudi ne onemogoča dotedanje uporabe tožnikove nepremičnine na enak način kot pred posegom.
oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog - izjava o premoženjskem stanju - (ne)predložitev izjave - dokazni standard za odločanje o vprašanjih procesne narave
Za odločanje o vprašanjih procesnopravne narave večinoma zadošča izkaz verjetnosti.
Postopek s predlogom za oprostitev plačila sodne takse je upravni, ne pravdni postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057936
ZPP člen 253, 254.
izvajanje dokazov z izvedenci – dokazna ocena
Načelno je sicer treba pritrditi mnenju pritožbe, da imajo stranke pravico do izvedbe predlaganih dokazov. Vendar pa ta pravica ni neomejena in sodišče dokazni predlog lahko zavrne, če ima za to utemeljene razloge.
Sodišče prve stopnje ni imelo upravičenega razloga za zavrnitev predloga tožnika, naj izvedenec izvedensko mnenje dopolni in pojasni nejasnost, na katero je tožnik opozoril med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Tožnik je namreč opozoril, da ni nelogična ugotovitev izvedenca, da je bila vrednost novega vozila ob izdelavi izvedenskega mnenja bistveno manjša od vrednosti novega vozila na sam dan škodnega dogodka.
Tožnik je na podlagi sklenjene pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti upravičen do povrnitve škode, ki jo je imel z najemom nadomestnega vozila.
Upoštevajoč načelno pravno mnenje iz leta 2002, dolžnik ne more priti v zamudo z denarno obveznostjo šele, ko sodišče s sodbo odmeri denarno odškodnino.
Tožnik v pritožbi zatrjuje, da vložena izjava o umiku tožbe ni odraz njegove volje, saj vedoma takšne izjave ni nikoli podpisal, niti z njo ne soglaša in vztraja pri vloženi tožbi. Pojasnjuje, da mu je morala toženka podpis sporne izjave podtakniti tedaj, ko sta se dogovarjala o prevzemu opreme stanovanja, ali je celo ponaredila njegov podpis. Sporne izjave on tudi ni oddal na pošto. Tožnik je v potrditev zatrjevanih dejstev predlagal izvedbo primernih dokazov. Navedene trditve predstavljajo pritožbene novote v smislu določbe 1. odst. 337. člena ZPP, vendar pa glede na navedene okoliščine obstajajo razlogi, da so novote dopustne, saj jih tožnik ob upoštevanju njegovih trditev ni mogel brez svoje krivde navesti in dokaze predlagati v postopku na prvi stopnji.
V zvezi z vprašanjem popolnosti tožbe se v sodni praksi res pojavljajo navidez ali pa tudi v resnici različna stališča. To ne preseneča, saj enotnega pravila ni in ga tudi ne more biti. Odgovor na to vprašanje je mogoče dati le ob upoštevanju vseh dejanskih okoliščin konkretnega primera. Da je tožba popolna, namreč ni treba navesti vseh pravnorelevantnih dejstev, pač pa le toliko, da omogočijo individualizacijo zahtevka in njegovo nadaljnje obravnavanje. Zato je meja med popolnostjo in sklepčnostjo tožbe včasih zabrisana.
Izgradnja zdravstvenega doma je sicer v javnem interesu, vendar ob tem ni izključen cilj občine kot investitorja, da se investicija povrne z najemninami prostorov v takšnem domu, s participacijo na dobičku zdravstvenega doma, kar vse je povsem splošno utečen način trženja zdravstvenih domov, tako da gradbeni pogodbi, kakršno je sklenila drugotožena stranka s tožečo stranko, ki posle sklepa zaradi pridobitne dejavnosti, ni mogoče absolutno odreči namena pridobivanja dobička in ko je temu tako in ko je izpolnjen pogoj prirejenosti pogodbenih subjektov, je gradbeno pogodbo, kot je obravnavana, v sporni zadevi opredeliti kot gospodarsko pogodbo v smislu določbe člena 25 ZOR.
Za terjatve iz takšnih pogodb pa skladno z določbo člena 374 ZOR velja triletni zastaralni rok, pritožba pa ne izpodbija pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da je triletni zastaralni rok iztekel že pred vložitvijo tožbe.
Pristop k dolgu je pogodba med upnikom in tretjim, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev od dolžnika in s to pogodbo stopi tretji v zavezo poleg dolžnika. Drugače pa je pri prevzemu dolga, ki se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero privoli upnik. Po določbi člena 448 ZOR s prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je prost obveznosti.
Toženca sta z odstranitvijo strehe tožniku preprečila nadaljnje izvrševanje osebne služnosti, s čimer sta tožnika vznemirjala v njegovi služnostni pravici.
Zgolj morebitno enoletno neizvrševanje služnosti, ki izhaja le iz toženkine izpovedbe, pa tudi sicer še ne zadošča za zaključek o tožnikovi opustitvi izvrševanja služnosti oziroma o prenehanju služnosti, ki je bila ustanovljena za čas, ko se bo tožnik ljubiteljsko ukvarjal z mizarjenjem.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – objektivna nevarnost – subjektivna nevarnost - prepoved odtujitve in obremenitve
Verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, je zadosten pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (prva alinea 2. odstavka 272. člena ZIZ). Zakonodajalec je pogoje za izdajo te začasne odredbe omilil v primerjavi s tistimi, ki pogojujejo izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve. Izkaz navedene predpostavke ni omejen na izkaz delovanja dolžnika niti kogarkoli drugega. Izkaz vzroka, ki naj bi dal posledico, se ne zahteva. Zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo.
Sprememba tožbe se je nanašala le na zvišanje zahtevka za bodoče obdobje in ni šlo za spremembo istovetnosti zahtevka, zato ni mogoče šteti, da se toženec še ni spustil v obravnavanje glavne stvari, kar bi imelo za posledico možnost ustavitve postopka zaradi umika brez soglasja tožene stranke.
Prekoračitev upravičenj za zastopanje predstavlja posebno pojavno obliko protipravnega ravnanja, ki pogojuje zastopnikovo odškodninsko obveznost v razmerju do zastopanega, če je takšno ravnanje povzročilo nastanek škode in če je toženec zanj odgovoren.