solidarna obveznost – pogodba o naročilu (nalogu) – odvetniško zastopanje
Toženi stranki sta odvetniku skupaj naročili izvršitev storitve zastopanja v različnih sodnih postopkih. Zato okoliščina, da toženka ni bila udeleženka kazenskega postopka, ne vpliva na njeno dolžnost plačila storitev zastopanja tudi v tem postopku. Njena obveznost je namreč solidarna.
zastavna pravica - sklep o zavarovanju - vknjižba po uradni dolžnosti
Podlag za vknjižbo hipoteke na podlagi sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini je lahko le pravnomočni sklep o zavarovanju.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – objektivna nevarnost – subjektivna nevarnost - prepoved odtujitve in obremenitve
Verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, je zadosten pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (prva alinea 2. odstavka 272. člena ZIZ). Zakonodajalec je pogoje za izdajo te začasne odredbe omilil v primerjavi s tistimi, ki pogojujejo izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve. Izkaz navedene predpostavke ni omejen na izkaz delovanja dolžnika niti kogarkoli drugega. Izkaz vzroka, ki naj bi dal posledico, se ne zahteva. Zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo.
dokaz z izvedencem – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – nov izvedenec - objektivna presoja – strah – vzročna zveza med škodnim dogodkom in degenerativnimi spremembami – sprožilni dejavnik
Zgolj nestrinjanje tožnika z ugotovitvami izvedenca še ne pomeni, da je bil ta pristranski.
Obveznost sodišča, da predlagane dokaze izvede, ni neomejena. Pravica do navajanja dejstev in dokazov strankam ne daje niti pravice do izvedbe vsakega predlaganega dokaza niti do izvajanja dokazov v nedogled, kadar je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, da dodatni dokazni predlogi ne morejo bistveno pripomoči k njegovi boljši razjasnjenosti ali kadar predlogi merijo zgolj na zavlačevanje postopka.
Običajna zaskrbljenost, ki je izkazana v konkretnem primeru, po intenzivnosti pravno priznanega strahu ne dosega.
Ob upoštevanju izvedenčeve navedbe, da bi se lahko posledice degenerativnih sprememb izrazile tudi pri običajnem življenjskem tempu in aktivnosti, je celo v korist tožnika v celoti priznalo vzročno zvezo med nezgodo in posledicami, ki sicer izvirajo iz degenerativnih sprememb in mu na tej podlagi priznalo odškodnino za vse telesne bolečine, škode iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa ni omejilo, kot bi sicer lahko, če bi ocenilo, da bi se težave zaradi degenerativnih sprememb pojavile v vsakem primeru.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek – izobraževanje in usposabljanje
Res je sicer, da je bil storilec po doseženih 13 kazenskih točkah, izrečenih s plačilnim nalogom oziroma odločbo Policijskih postaj napoten na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, ki ga je tudi opravil (kot je razvidno iz obvestila Ministrstva za pravosodje, v času od 2. aprila 2009 do 16. maja 2009), zaradi česar so bile iz evidence EKT storilcu izbrisane štiri kazenske točke, vendar ta okoliščina odločitve sodišča prve stopnje ne more spremeniti. Storilec je namreč, kljub izbrisanim štirim kazenskim točkam, skupaj dosegel 19 kazenskih točk, zaradi česar je sklep o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja utemeljen.
odškodninska odgovornost države - rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo
Očitek tožnika o nepravilno vodenem izvršilnem postopku je utemeljen. Vendar pa med takšnim ravnanjem sodišča ter tožnikovo škodo ni podana vzročna zveza. Tožnik namreč ne zatrjuje, da se je pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe v Uradnem listu prepričal, da stanovanje ni (bilo) predmet izvršbe in se je zato odločil za nakup. Le v takšnem primeru bi bila tožnikova škoda posledica napačnega ravnanja izvršilnega sodišča.
ZPP člen 14. OZ člen 171, 181, 179. KZ člen 183/1.
vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – kvalifikatorni znak kaznivega dejanja - pravica do zadoščenja zaradi kršitve dostojanstva – višina nepremoženjske škode
Toženec je bil pravnomočno kazensko obsojen za nadaljevano kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, po 1. odstavku 183. člena KZ. Starost žrtve (oseba mlajša od 15 let) in naklep kot oblika krivde sta kvalifikatorna znaka tega kaznivega dejanja. Pri identičnem dejanskem stanju je civilno sodišče vezano tudi na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Zato prvo sodišče v pravdi ni moglo več upoštevati toženčevih ugovorov, da ob storitvi kaznivega dejanja ni vedel za tožnikovo pravo starost.
upravljanje večstanovanjskih hiš - upravnik - položaj upravnika - upravnik kot zakoniti zastopnik - izterjava najemnine - aktivna legitimacija - spor majhne vrednosti - postopek po predlogu za izvršbo - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija - število pripravljalnih vlog v sporu majhne vrednosti - pravdni stroški
V sporih o pravicah in koristih lastnikov po SZ je upravnik zgolj njihov zastopnik, zato lahko toži na plačilo najemnine le v imenu zastopanega in ne kot stranka. Mogoče pa je, da bi upravnik za konkretni primer pridobil materialno pravna upravičenja lastnika stanovanja - bodisi z izrecnim določilom v pogodbi o upravljanju bodisi z izdatkom za drugega (218. čl. ZOR oziroma 197. čl. OZ).
Sprememba tožbe se je nanašala le na zvišanje zahtevka za bodoče obdobje in ni šlo za spremembo istovetnosti zahtevka, zato ni mogoče šteti, da se toženec še ni spustil v obravnavanje glavne stvari, kar bi imelo za posledico možnost ustavitve postopka zaradi umika brez soglasja tožene stranke.
motenje posesti - ekonomski interes - neznaten poseg
Zoženje prehoda med obstoječo ograjo (z njeno prenovitvijo) in med zidom objekta za širino fuge (do 2 cm) in zvišanjem temelja (za približno 40 cm) je neznaten poseg, ki ne utemeljuje ekonomskega interesa za varstvo posesti, ker tudi ne onemogoča dotedanje uporabe tožnikove nepremičnine na enak način kot pred posegom.
plačilo sodne takse – predložitev potrdila o plačani sodni taksi – opomin za plačilo sodne takse – vrnitveni zahtevek
Zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse sodišču ni dolžan dostavljati dokazil o plačilu, razen če zakon ne določa drugače. Izjema v konkretnem primeru ni predvidena, prav tako je ni vseboval opomin sodišča.
Ker ni mogoče dvomiti, da je nakazilo na račun sodišča pravočasno prispelo v pravilnem znesku, vsa bistvena polja pa so bila izpolnjena pravilno oz. po navodilih sodišča, tožeči stranki v zvezi s plačilom sodne takse za pritožbo ni mogoče očitati napak, četudi je napačno označila prejemnika. Ta pomota je bila za identifikacijo nakazila s strani sodišča nepomembna.
Za uspešno uveljavitev zahtevka mora lastnik dokazati, da je lastnik stvari, katerih vrnitev zahteva, ter da so te v dejanski oblasti toženca.
Če v skladu s 24. členom ZTLR dobroverni graditelj ne more pridobiti lastninske pravice na zemljišču, če se je lastnik gradnji uprl, to še toliko bolj velja za nedobrovernega graditelja.
Ker še ni prišlo do dejanskega prehoda oziroma prenosa koristi na toženo stranko (torej ni še prišlo do izročitve stvari), morebitni obligacijski zahtevek iz tega naslova sploh še ni zapadel oziroma podrejeno vtoževana terjatev še ni nastala, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi podrejeni obligacijski zahtevek.
odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost sostorilcev, napeljevalcev in pomagačev – prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico - subrogacija
Kadar je isto škodo (škodni dogodek) povzročilo več oseb, te v razmerju do oškodovanca solidarno odgovarjajo za celoten obseg škode, če obstaja eden od položajev (predpostavk), določenih v 186. členu OZ. V teh primerih oškodovancu ni treba dokazovati vzročne zveze med ravnanjem posameznega (potencialnega) povzročitelja za nastalo škodo. Dokazati pa mora, da obstaja položaj, ki je podlaga (predpostavka) za uporabo pravil o solidarni odgovornosti preostali predpostavki – protipravnost in škodo.
protipravno ravnanje policista - uporaba prisilnih sredstev – policijska pooblastila – sorazmernost prisilnih ukrepov – trditveno in dokazno breme
Ugotovljeno ravnanje same tožnice v času, ko sta policista opravljala ogled kraja prometne nesreče, to je oviranje obeh policistov ves čas postopka, onemogočanje njunega dela, zmerjanje in neupoštevanje večkratnih zahtev, da se odstrani in preneha s kršitvami ob opozorilih na uporabo prisilnih sredstev, dejansko tudi po oceni pritožbenega sodišča onemogočajo zaključek o protipravnem (predvsem nesorazmernem) ravnanju policistov s stopnjo prepričljivosti, sploh upoštevajoč ravnanje same tožnice, preden sta se policista odločila za uporabo opisanih prisilnih sredstev.
pripoznava zastarane obveznosti – odpoved zastaranju - oblika pooblastila - materialno procesno vodstvo
V primeru, ko se za sklenitev pravnega posla zahteva posebna oblika, mora biti tudi pooblastilo dano v tej obliki.
Za odpoved zastaranju pa se šteje le pisna pripoznava zastarane obveznosti, torej bi se toženci lahko odpovedali zastaranju po pooblaščencih le, če bi jima dali pisno pooblastilo za pripoznavo zastarane obveznosti.
Obveznosti sodišča, da stranko opozarja na določeno pravno podlago, ni, če je že nasprotna stranka izpostavila to pravno podlago.